Tiskane izdaje
Piran - Dva meseca in pol zdravljenja in dobre »hotelske« oskrbe v piranskem akvariju je zadoščalo, da si je najdena želva kareta povsem opomogla in je včeraj zdrava odplavala svobodnemu morju naproti. Na piranskem kopališču so jo v morje spustili akvaristi, člani društva Morigenos in veterinarji, ki so jo v preteklih tednih oskrbeli.
Mlado glavato kareto so konec junija našli in rešili člani društva Morigenos. Povsem obolela, nemočna in shirana je plavala sredi Tržaškega zaliva in že na prvi pogled je bilo jasno, da z njo nekaj ni v redu, saj se ni mogla več potopiti. Bila je obsojena na konec. Ker gre za ogroženo in po svetu zaščiteno vrsto, so jo člani Morigenosa pripeljali v Akvarij Piran, ki je podizvajalec Zavetišča za zaščitene živali prostoživečih vrst na Muti.
Veterinar zavetišča dr. Zlatko Golob je na mladi želvi opravil več posegov. Očitno je bilo, da jo je povozilo plovilo. »Dali smo ji infuzijo, počistili veliko število vitičnjakov z oklepa, oskrbeli rane na glavi, ji dali zdravila proti bakterijam, ki ustvarjajo plin pod kožo in oklepom, zaradi katerega se ni mogla potopiti, in ji dali vitamine,« je tedaj povedal Zlatko Golob.
Kasneje si je kareto še nekajkrat ogledala veterinarka Manja Rogelja. Pred včerajšnjim izpustom v morje pa je Zlatko Golob opravil še nekaj posegov na njej, ji še enkrat očistil oklep, ji dal razkužila in antibiotike... Že na videz je bila živahna, zelo vitalna, lahko se je normalno potopila in vsi so ocenili, da je sposobna samostojnega preživetja.
Želve niso izbirčne
»Za želvo smo dobro skrbeli, skoraj vsak dan je pojedla tri do štiri lignje, dali smo ji kakšno ribo, školjko in raka. Sama si je izbrala še kakšnega ježka ali zvezdo,« je povedal akvarist Valter Žiža. Tilen Genov iz društva Morigenos pravi, da želve niso izbirčne in jedo vse: od polžev do meduz, od mehkužcev do rib. Kareta je tehtala 5,3 kilograma, njen oklep je v dolžino meril 35 centmetrov in zagotovo še ni spolno zrela. Spolno zrelost namreč doseže šele med 16. in 20. letom starosti, ko ima oklep dolg približno 70 centimetrov.
V severnem Jadranu, severno od Zadra, živi nekaj tisoč takšnih želv, v Tržaškem zalivu jih je poleti zagotovo več deset. Večina jih priplava z grških otokov, kjer gnezdijo. Tržaški zaliv je zanje zanimiv, ker je plitev in kar v njem dobijo veliko hrane, vendar se tukaj zadržujejo le od aprila do oktobra, potem pa se selijo proti južnemu Jadranu.
Tokrat želve niso označili, kot je to bila navada v preteklih letih. Označevanje so opustili iz več razlogov, Morigenos pa se je povezal z Univerzo na Primorskem, ki je prav tako vključena v mednarodni projekt NETCET. To je mreža za varstvo in proučevanje kitov, delfinov in želv. V okviru tega projekta bodo označili in satelitsko sledili gibanje želv v Jadranu.
