Tiskane izdaje
Piran – Več piranskih lokalov je v tem času zaradi del zaprtih - lastniki urejajo predvsem terase. Toda Pirančani in odgovorni iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine (ZVKD) opozarjajo, da lastniki ne upoštevajo smernic spomeniškega varstva.
Samo trije lokali na piranskem Prešernovem nabrežju (Punti) imajo gostinske terase v skladu z izdanimi kulturnovarstvenimi pogoji in soglasji. To so Cafe teater, terasa Hotela Piran in v določenem delu tudi restavracija in bistro Riva. Vsi ostali bi morali imeti sezonske gostinske terase, saj nimajo soglasij za postavitev zimskih vrtov, so nam včeraj odgovorili z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
»V negativnem smislu izstopajo gostinske terase, ki imajo zaščito na straneh, ne glede na to, ali je ta iz PVC materialov ali s fiksno zasteklitvijo,« so odgovorili z ZVKD.
»Naš zavod zagovarja celostni pristop pri oblikovanju prostora mestnega dela Pirana, konkretno južnega roba mesta s Prešernovim nabrežjem. V ta namen so izdelane splošne smernice za urejanje javnih mestnih prostorov v kulturnem spomeniku, ki izhajajo iz odloka o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov v občini,« so odgovorili na naše vprašanje in dodali, da so neustrezne posege za lokale na območju Prvomajskega trga že prijavili inšpekciji.
Za lokale na Prešernovem nabrežju pa so že februarja 2011 pripravili poročilo o stanju in oceni, kateri posegi so bili izvedeni s soglasji zavoda, vendar se kljub njihovemu poročilu zadeva ni premaknila.
Trudijo se zadržati turiste
Strokovnjaki piranskega zavoda so neuradno pojasnili, da bi se morale biti terase manjše, v večji meri bi se morale videti fasade tega najbolj značilnega dela Punte, zato dovolijo lokalom le nadstreške nad terasami in nekoliko dvignjene lesene podeste za mize, nikakor pa ne steklenih ali plastičnih sten, s katerimi izdelajo zimske vrtove, ki pomenijo prizidek h gostinskim lokalom.
Toda v ZVKD niso natančno odgovorili na naše vprašanje, zakaj so gostišču Pavel dovolili dvigniti tlak za 16 centimetrov in vanj vgraditi talno ogrevanje, hkrati pa so prepovedali zaporo terase s stranskimi steklenimi stenami. »Kakšen smisel ima talno ogrevanje, če ne smemo zapreti prostora,« se sprašuje Pavle Lovrečič, ki pravi da imajo restavracije na Punti take zapore že dolga leta zato, da imajo turiste čim večji del leta.
»Če zapremo restavracije na Punti, potem je konec turizma v Piranu. Če bi kdo to želel, naj pove. V Piranu ni več obrtnikov, ni trgovin, vse so izgnali. Zdaj je najbolje, da zapremo še restavracije,« je bil slabe volje najstarejši lastnik lokala na Prešernovem nabrežju, katerega teraso (zimski vrt) bodo v nekaj dneh povsem obnovili in odprli. Poudaril je še, da je njihova terasa zaprta s premično streho in premičnimi stranicami in na ta način lahko kadar koli odprejo pogled na celo fasado.
Negotovost na občini
Tudi v občinski upravi niso povsem prepričani, ali bi bilo prav odstraniti zimske vrtove oziroma montažna zaprtja gostinskih teras. »Verjetno bi res morali sesti skupaj in postaviti pravila igre,« je dejala vodja službe za odnose z javnostmi Slavica Tucakov, ki soglaša, da je kar precej spontanih posegov in samovolje pri urejanju teras.
»Verjetno bi bilo prav doseči usklajenost z zahtevami spomeniškega varstva, težko pa bi kar tako zahtevali odstranitev teh teras, so pomemben del turistične ponudbe,« je dejala. Da bi problematiko urejanja gostinskih teras na Punti rešila celovito, je Občina Piran že začela z izdelavo posebnega akta, ki ga bo obravnaval občinski svet in ki bo temeljil na smernicah Zavoda za varstvo kulturne dediščine ob upoštevanju in v sodelovanju z gostinci, ki imajo v najemu javne površine na tem območju.
»Problem je nastajal več desetletij, zato ga bomo tudi reševali postopoma. V našem interesu je, da gre piranskim podjetnikom dobro, vendar morajo poslovati v skladu s pravili, ki jih bo Občina Piran v novem odloku zelo natančno opredelila,« je še povedala Tucakova.
