Tiskane izdaje
12: 10 Razprava
Dr. Sonja Pečjak iz Filozofske fakultete je dejala, da je treba spremeniti šolsko kulturo, da bodo učitelji razumeli, da je branje osnovna kognitivna sposobnost. To je proces, ki traja tudi še v srednji šoli. »Učitelj naravoslovja v devetem razredu ne more pričakovati, da se bo učenec znal učiti iz učbenika. To jih je treba najprej naučiti. Že to je problem, ker v učbenike ne smejo pisati, saj jih morajo vrniti čiste. Razvoj pismenosti je stvar slehernega učitelja, ne le jezikoslovnih učiteljev.«
Dr. Fani Nolimal z zavoda za šolstvo, ki je vodila projekt izboljšanja bralne pismenosti, je v razpravi povedala, da so dosegli uspehe tam, kjer je bralna pismenost postala skupni cilj šole in kjer so jo umestili v letne delovne načrte.
Dr. Mojca Štraus je povedala, da financiranje raziskave poteka preko MIZŠ in evropskih socialnih skladov. Vrednost projekta je težko vrednotiti v številkah, ker so vključene plače raziskovalcev.
Branimir Štrukelj, glavni tajnik SVIZ, je v razpravi, ki je sledila predstavitvi rezultatov, povedal, da – kot kažejo rezultati, kjer so na vrhu azijske države – je za uspeh potrebno izrazito avtoritarno okolje, kjer je učitelj avtoriteta, ki ga ne smete postaviti pod vprašaj. »Bralna pismenost je slaba in tu se ne smemo slepiti, smo slabši, kot bi lahko bili. Pogledati je treba, kaj lahko naredimo. Z manj sredstvi ne bomo mogli storiti veliko.«
Zelo dobri rezultati pri matematiki in naravoslovju so po njegovo pomemben rezultat. Opozoril pa je, da imajo tisti otroci, ki hodijo v vrtec, prednost pred tistimi, ki ne. Po njegovih besedah je raziskava tudi pokazala korelacijo med uspehi učencev in plačami učiteljev. »Toda koliko časa še?« je vprašal.
12.05 Minister Pikalo: »Po rezultatih bi se vedno udeležili svetovnega prvenstva«
Minister dr. Jernej Pikalo je komentiral, da raziskava daje sliko, ki je pomembno za vse soustvarjalce šolskega sistema.
Po teh rezultatih smo med dvajsetimi državami na svetu in Slovenija bi po tem merilu vedno igrala na svetovnem prvenstvu v nogometu.
»Za manj denarja naši učitelji delajo več in mnogi na etični pogon. Ko bomo analizirali te podatke, bomo vedeli, kam iti. Prav je, da si zastavimo zelo ambiciozen cilj, da smo čim prej med prvimi petnajstimi.«
Iz analize bodo po njegovih zagotovilih sledili ukrepi, kot so to naredili naredili po izsledkih raziskave Timss in PIRLS.
Minister je še dodal, da pri prizadevanjih za povečanje bralne pismenosti sledi priporočilom strokovnjakov.
V stroki so se na izsledke iz leta 2009 že odzvali, na zavodu za šolstvo so pripravili projektm, ki je bil pred kratkim šele zaključen, zato se morebitni uspehi v tej raziskavi še niso moglil izraziti.
»Takoj leta 2009 smo se v različnih krogih pogovarjali o poraznem stanju bralne pismenosti,« pravi dr. Mojca Štraus, »in ugotovili, da so se slovenski učenci denimo preveč zanašajo zgolj na vezano besedilo in manj denimo na spremljajoče tabele.«
Projekti izboljšanja bralne pismenosti so se začeli 2011, upajo, da se bodo bolj oprijemljivi rezultati pokazali do naslednje Pise.
Kot primer dobre prakse je Mojca Štraus izpostavila Nemčijo, kjer so po šoku leta 2000, ko so ugotovili, da njihovo prepričanje, da so najboljši, ne drži, uspešno prenovili kurikulume. Nemčija zdaj dosega vse boljše rezultate.
11: 45 Disciplina in odnos med učenci in učitelji
Na vprašanje, pri koliko matematičnih urah ne poslušajo profesorja, v razredu pa denimo vladata hrup in nered, je 62 odstotkov dijakov odgovorilo, da se to skoraj nikdar ne zgodi.
Dijaki tudi pritrjujejo, da se dobro razumejo z večino profesorjev. Pri tem je pomembno dejstvo, da so šele polovico leta v srednji šoli.
11:35 Naravoslovna pismenost
Rezultat je nadpovprečen, dosežek pa primerljiv z Novo Zelandijo, Švico in Češko.
Šanghaj je zopet razred zase, medtem ko so evropske države v skupni tretji ravni. Slovenija je na vseh ravneh nad povprečjem OECD, ni pa je na najvišji.
Naravoslovno pismenost so prvič preverjali leta 2006.
11: 30 Dosežki matematične pismenosti od 2003 do 2012
Temeljno raven v Sloveniji dosega 80 odstotkov učencev, kar je podobno kot v prejšnjih ciklih. Peto (od sedmih) ravni dosega 13,7 odstotka dijakov.
Matematično pismenost so sicer letos prvič preverjali bolj podrobno, kar je omogočilo pregled po posameznih področjih.
Slovenski dijaki so bolj uspešni pri nalogah, ki so preverjale uporabo. Azijske države pa imajo boljše dosežke na področju formuliranja in slabše na področju interpretiranja.
Značilno slabšo motivacijo za matematiko izkazujejo učenke, na ravni OECD pa tudi učenci.
11:25 Dosežki bralne pismenosti
Slovenija je s 481 točk pod povprečjem OECD, ki znaša 496 točk. Ima podobe dosežke kot Portugalska, Litva in Grčija.
Bralno pismenost preverjajo od leta 2000. Evropske države se gibljejo v tretji ravni, temeljna je druga. Temeljno raven v Sloveniji dosega 79 odstotkov, v OECD pa 82, tako da smo podpovprečni.
11.20: Rezultati PISE 2012
Izsledki rezultatov raziskave PISA 2012 kažejo, da so trendi v državah sicer zelo različni; na Finskem, kamor se radi oziramo, pa tudi na Švedskem so se predvsem v zadnjem obdobju poslabšali. Značilno pozitivno izstopata Poljska in Nemčija. Slovenija je stabilna.
»Pismenost sicer ni le šolsko znanje,« je na začetku predstavitve izsledkov raziskave izpostavila nacionalna koordinatorica raziskave dr. Mojca Štraus, direktorica Pedagoškega inštituta. Slovenija, kot je dodala, s tem zaključuje prvi krog preverjanja pismenosti.
Bralni pismenosti je bilo v tej raziskavi posvečenih 1/6, matematični pismenosti 2/3 nalog, naravoslovni pismenosti pa 1/6 nalog.
Sodelovalo je 8405 dijakov iz vseh srednjih šol, iz 24 osnovnih šol in ene ustanove za izobraževanje odraslih. Zdaj se sodelavci projekta že pripravljajo na Piso 2015, ki bo ponekod potekala že prihodnjo pomlad.
Rezultati za Slovenijo so sicer stabilni glede na predhodni cikel raziskave. Pri matematični pismenosti, ki je bila v ospredju tokratne raziskave, na vrhu najdemo Šanghaj, Singapur in Hongkong. Povprečje OECD je 494 točk. Slovenija je s 501 točkami tako nad povprečjem in dosega podoben rezultat kot Avstrija, Avstraliji in Irska.
Nezadostneo kompetence za uspešno nadaljevanje izobraževanja in v življenju ima sicer 15 odstotkov slovenskih dijakov. Ti učenci niso znali rešiti niti najlažjih nalog. Rezultati so primerljivi z OECD.
***
Program mednarodne primerjave dosežkov učencev – PISA 2012 je preverjal znanje učencev na področju bralne, matematične in naravoslovne pismenosti petnajstletnikov v 65 državah.
Raziskava PISA, ki jo koordinira OECD in ki jo izvajajo na tri leta, ugotavlja kompetentnosti šolarjev ob koncu obveznega dela izobraževanja.
Kompetentnosti, ki jih preverjajo, so pomembne za nadaljnje izobraževanje in življenje na sploh, obenem pa so pomembne tako za posameznika kot za celotno družbo.
Raziskava omogoča metodološko natančne primerjave med državami in šolskimi sistemi oziroma njihovo učinkovitostjo. V njej so sodelovale vse srednje šole oziroma vsi posamezni izobraževalni programi na šolah.
Raziskavo PISA v Sloveniji izvaja Pedagoški inštitut. V obdobju 2008-2013 je bila izvedena kot del aktivnosti projekta Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti v izobraževanju in usposabljanju - Evalvacija vzgoje in izobraževanja na podlagi mednarodno priznanih metodologij, ki ga omogoča sofinanciranje Evropskega socialnega sklada Evropske unije in Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.
