Tiskane izdaje
Lastniško stanje
Naj spomnimo, da se lastniški problem Mladinske knjige vleče že vse od leta 2012, ko se je začel stečaj mariborskega cerkvenega holdinga, večinskega lastnika družbe. Od takrat so jo štirikrat prodajali na dražbi, tretjič je kazalo, da jo bo kupila tržiška založba Učila International, vendar kupnine do roka ni poravnala.
Na četrti dražbi aprila lani je postala lastnica 51,23-odstotnega deleža Mladinske knjige DUTB, in sicer tako, da je na dražbi pobotala svojo terjatev do Zvona dva in prevzela njegov zastavljeni delež. Propadli cerkveni holding je s skoraj 18-odstotnim deležem še vedno drugi največji lastnik Mladinske knjige Založbe, a se bo to kmalu spremenilo. Večina njegovih delnic je zastavljenih, in ker jih upniki v stečaju Zvona dva niso prodali, bodo prenesene na zastavnega upnika. To je družba TCK, ki je v večinski lasti Hypove slabe banke Hete. Vrednost prenesenih delnic znaša 6,92 evra na delnico oziroma skupaj 1,5 milijona evrov. DUTB in TCK bi torej lahko skupaj na trgu ponudila 69-odstotni delež Mladinske knjige založbe.
DUTB zdaj pripravlja interno strategijo za izstop iz lastništva Mladinske knjige (MK) Založbe. Prodajni postopek se bo predvidoma začel v prvi polovici letošnjega leta, pojasnjujejo. »Da bi vzpostavila strokoven proces prodaje, DUTB skrbno spremlja in proučuje razmere na trgu,« še pravijo.
Ta je po vstopu v lastništvo Mladinske knjige imenovala tri nove člane nadzornega sveta: Mario Anselmi, direktorico družbe Bisnode, nekdanjega predsednika uprave Thermane Laško Andreja Bošnjaka ter direktorja Studia Moderna in nadzornika SDH Duška Kosa. V nadzornem svetu sedijo še predstavnik malih delničarjev Borut Frantar ter predstavnika delavcev Matej Nemec in Janko Firm.
Rešila se je starih bremen
Mladinska knjiga Založba je leta 2015, za kar so na voljo zadnji podatki, ustvarila 24,7 milijona evrov prihodkov, to je sedem odstotkov manj kot leto prej. Izguba iz poslovanja (EBIT) je znašala 1,8 milijona evrov, čista izguba pa devet milijonov evrov in je bila posledica izrednih dogodkov. Poslovanje MK Založbe leta 2015 je bilo prelomno, saj se je družba končno rešila starih bremen in skozi tekoče poslovanje zadnjih šestih let sanirala negativne učinke premalo domišljenih poslovnih odločitev iz polpreteklosti, premajhnega zavedanja tveganj nekaterih netipičnih prodajnih poti in velikih izgub, povezanih s propadom prejšnjega večinskega lastnika, je v letnem poročilu zapisal predsednik uprave družbe Peter Tomšič.
Če MK kihne, dobijo vse založbe gripo
Kako pomembna je Mladinska knjiga v slovenskem založništvu, nazorno pove Samo Rugelj, založnik in raziskovalec slovenskega knjižnega trga: »Če v Mladinski knjigi kihnejo, se drugi založniki prehladimo ali dobimo celo gripo. Tako smo odvisni od prodaje naših knjig v njihovih knjigarnah.« Mladinska knjiga se ponaša z najmočnejšo in najbolj razvejano mrežo knjigarn v Sloveniji. »Zato se tudi najbolj 'pametni' razmisleki, kakšna bi bila najbolj smiselna prihodnja lastniška ureditev naše največje založbe in njene knjigarniške mreže, hitro končajo,« pravi Rugelj.
Kljub temu smo nekaj poznavalcev slovenskega založništva vprašali, kaj menijo o pisateljski pobudi in kakšna lastniška struktura bi bila optimalna za Mladinsko knjigo.
Urednik in direktor založbe Beletrina Mitja Čander pojasnjuje: »Resnih kupcev ni videti in prenos na SDH je edini način, da se jo zavaruje pred špekulantskimi prevzemi, katerih motiv bi bile, denimo, nepremičnine, ne pa razvoj osnovne dejavnosti. Zavedati se moramo, da tovrstne infrastrukture zlepa ne bomo na novo zgradili. Ob tem ni nepomembno, da je sedanja uprava konsolidirala poslovanje in da Mladinska knjiga v poslovnem smislu sploh ni več bolnica.«
Publicist in predavatelj Miha Kovač meni, da se bi s prenosom lastništva MK na SDH izognili temu, da bi jo prevzeli finančni špekulanti, vrata političnim špekulantom pa bi še vedno ostala odprta.
Ministrstvo za kulturo načelno podpira pobudo društva pisateljev, a pravijo, da je to odločitev, ki presega eno ministrstvo. Po njihovem mnenju to ni strokovno, temveč politično vprašanje, zato se je treba pobude lotiti s postopnim vključevanjem številnih deležnikov.
Direktor Javne agencije za knjigo Aleš Novak tudi podpira pisateljsko pobudo: »Ker se v tem času ni našel ustrezen kupec, na agenciji menimo, da bi lahko bila ustrezna tudi rešitev s prenosom lastništva na Slovenski državni holding; s ciljem ohranitve jedrne dejavnosti založbe in trgovine ter z uresničevanjem javnega interesa na področju knjige in kulture. Morebitna prodaja kupcu, ki bi ga zanimala zgolj preprodaja ali sprememba namembnosti knjigarniških prostorov, bi imela težko popravljive posledice za slovensko kulturo.
Samu Ruglju se ob ideji DSP postavlja veliko vprašanj: »Ali lahko tako veliko založniško podjetje na tako majhnem knjižnem trgu še naprej uspešno posluje, če je lastništvo državno? Kakšne bi bile zahteve lastnika po donosnosti podjetja, kakšen bi bil odnos založbe in njene knjigarniške verige do drugih založb, ki delujejo v javnem interesu, ter prodaje in izpostavitve ter predstavljanja njihovih knjig? Kakšen tip poslovne igre in poslovnih aktivnosti bi veljal? Kaj bi bilo z neknjižnim programom v knjigarnah, še posebno manjših, ki omogoča njihovo preživetje?«
Po Rugljevem mnenju se v Mladinski knjigi in njeni knjigarniški verigi križa veliko interesov, ki bi jih težko zadovoljili v okviru založništva, ki pa je le težko javno ali državno, saj to v nadaljevanju lahko vodi k nejasni sliki poslovanja in delovanja, kar pa ima na prihodnost tako Mladinske knjige kot slovenskega založništva lahko tudi neljube posledice. »Sedanje stanje lastništva Mladinske knjige so nekakšne vice, s katerimi marsikdo morda ni zadovoljen, a v sedanjih razmerah kljub vsemu lahko obstaja, vztraja in posluje: katerikoli korak nekam naprej pa nas bo le z veliko sreče lahko pripeljal v nebesa,« je duhovito sklenil Rugelj.
