Seje nadzornega sveta Telekoma Slovenije so v zadnjem času zelo vroče, je slišati neuradno. Niso se še lotili vprašljivega razdeljevanja oglaševalskega denarja, sta pa na tapeti nadzornikov izgubarski medijski družbi.
Zadnja razprava o financiranju programa Planet TV oziroma črpanju novega posojila matične družbe svoji medijski hčeri Antenna TV SL, ki je nosilka televizijske dejavnosti, je bila polemična. Po razpravi, v kateri so novi člani starim očitali, da ne bodo več pokrivali njihovih starih grehov, so nadzorniki podprli vnovično črpanje kredita Telekoma njegovi televizijski družbi.
Ta bo tako lahko prebrodila aktualno obdobje plačilne nesposobnosti, nato pa naj bi sledila nova dokapitalizacija. Ob tem je po naših informacijah članica nadzornega sveta Barbara Gorjup, podprla pa jo je Bernarda Babič, ocenila, da je družba zrela za stečaj, in ne za novo dokapitalizacijo. Gorjupova svojega stališča za Delo včeraj ni želela razložiti, češ da za pogovore z novinarji ni pristojna. Dodala pa je, da je vsako njeno stališče zagotovo dobro strokovno utemeljeno.
Medijska jama brez dna
10.745
evrov bruto je na mesec prejemala direktorica TS media
evrov bruto je na mesec prejemala direktorica TS media
Telekomov medijski steber se zdi jama brez dna. Očitno je, da nobena od medijskih družb iz tega paradržavnega medijskega stebra ni zmožna preživeti brez podpore nacionalnega telekomunikacijskega operaterja. Pisali smo že, da TS media in Antenna TV SL več kot polovico sredstev za delovanje pridobita od Telekoma. TS media je upravljavec spletnega portala Siol, lani je pridelala 341.000 evrov izgube in je imela glede na letno poročilo za lansko poslovno leto 374 tisoč evrov negativnega kapitala. Antenna TV SL je lani imel 3,8 milijona evrov čiste izgube.
Telekom je samo v času, ko je njegov nadzorni svet vodil Borut Jamnik, predsednik uprave Modre zavarovalnice, bogato zalagal finančno neuspešno družbo Antenna TV SL. Takrat je Antenna od Telekoma prejela 28 milijonov evrov. V tem znesku je dobrih trinajst milijonov evrov terjatev do Antenne, ki jih je na Telekom preneslo podjetje TS media, skoraj 15 milijonov pa je direktnih posojil. Jamnik je na vprašanja, kako je lahko nadzorni svet v času njegovega vodstva – od maja 2013 do aprila 2017 – podpiral nesmotrno delovanje podjetja Antenna TV SL in ali je v zvezi s tem opustil gospodarno ravnanje, dejal, da podrobnosti posameznih poslovnih odločitev nadzornega sveta zaradi varovanja poslovne zaupnosti ne more komentirati: »So pa bila v navedenem obdobju dana posojila konvertirana tudi v kapital družbe,« je bil kratek.
Dobro plačana direktorica
Telekomov medijski steber je vodila Tina Česen, ki bi se ji štiriletni mandat iztekel konec novembra, a mora funkcijo predčasno zapustiti. Česnova je poleg plače v TS media na mesec prejemala še dodatek za vodenje Antenne TV SL. Za svoje vodenje izgubarskih medijskih hiš je zadnja tri leta prejela tudi nagrado, kolikšno, niso želeli razkriti.
Ob odhodu bo prejela celo odpravnino. Po naših informacijah so ji ponudili odpravnino v višini štirih plač, sama naj bi zahtevala več. »Odpravnina, ki jo bo prejela, je nižja od pogodbeno dogovorjene,« so sporočili iz TS media.
V medijskem stebru Telekoma so letos izpeljali reorganizacijo in spremembo sistemizacije delovnih mest, 30 odstotkom vseh redno zaposlenih v TS medii se je plača znižala, Česnova pa jo je ožjemu krogu svojih sodelavcev zvišala.
Čemu sploh služijo etični kodeksi?
Etični kodeks imajo poleg Telekoma Slovenije številne javne delniške družbe. Večina kodeksov vsebuje postavke, kot so odnos do podjetja, odgovornost za pošteno in transparentno poslovanje, preprečevanje koruptivnih dejanj, preprečevanje pranja denarja ... »Če javna delniška družba nekaj zapiše v kodeks in ravna v nasprotju s tem, je to zelo narobe. Podobno, kot če narobe zapišejo vsebino letnega poročila in s tem zavedejo delničarje,« pravi Borut Bratina, strokovnjak za korporativno upravljanje.
Etični kodeks imajo poleg Telekoma Slovenije številne javne delniške družbe. Večina kodeksov vsebuje postavke, kot so odnos do podjetja, odgovornost za pošteno in transparentno poslovanje, preprečevanje koruptivnih dejanj, preprečevanje pranja denarja ... »Če javna delniška družba nekaj zapiše v kodeks in ravna v nasprotju s tem, je to zelo narobe. Podobno, kot če narobe zapišejo vsebino letnega poročila in s tem zavedejo delničarje,« pravi Borut Bratina, strokovnjak za korporativno upravljanje.