Plače zamrznjene, a zato višji regres

Tretja in četrta četrtina plačnih nesorazmerij bosta odpravljeni 1. oktobra 2010 oziroma 2011. Zmanjšanje števila zaposlenih v naslednjih dveh letih pa ne bo preseglo enega odstotka. Objavljamo celotno vsebino aneksa in dogovora.

Objavljeno
20. oktober 2009 10.15
Mario Belovič
Mario Belovič
Ljubljana - Vladni pogajalci in reprezentativni sindikati so v noči s ponedeljka na torek parafirali dogovor o ukrepih na področju plač v javnem sektorju, ki bo veljal prihodnji dve leti. Ministrstvo za javno upravo je zvečer umaknilo še zadnjo oviro in sindikatom zagotovilo, da za odpravo pomanjkljivosti v plačnem sistemu ne bo posegalo v kolektivno pogodbo in zakon o sistemu plač brez sindikalnega soglasja. Sindikati pa so za vse javne uslužbence dosegli za dvajset evrov višji regres.

Regres bo prihodnje leto pri aprilski plači znašal 692 evrov bruto. V dogovoru in aneksu h kolektivni pogodbi, ki ju hranimo v uredništvu, je določena tudi nova dinamika odprave preostalih plačnih nesorazmerij. Tretja četrtina bo namesto 1. januarja odpravljena 1. oktobra 2010, zadnja pa leto pozneje, povišek bodo zaposleni dobili pri oktobrski plači.

Nov mehanizem bo spremenil tudi usklajevanje plač z inflacijo. Te se bodo po aneksu januarja 2010 povišale za polovico razlike med dejansko in predvideno inflacijo. Splošna uskladitev julijskih plač bo znašala le polovico pomladi predvidene inflacije, s polovičnim poračunom, če bo inflacija v resnici višja. Javni uslužbenci se še za prihodnji dve leti - do novembra 2011 - odpovedujejo dodatku za redno delovno uspešnost, pri povečanem obsegu dela pa delovna uspešnost ne bo smela znašati več od 30 odstotkov osnovne plače.

Dosežek sindikalne strani je, poleg višjega regresa, takšen: tretja četrtina nesorazmerij bo kljub naporom vlade izplačana že prihodnje leto, in ne pozneje; dosegli so, da se bodo najpozneje do konca leta začela pogajanja o spremembi zakona o kolektivnih pogodbah (za tem se skriva želja nekaterih sindikatov, da bi lahko izpogajali večje ugodnosti le za svoje člane); vlada se je zavezala, da v letih 2010 in 2011 ne bo zmanjšala števila zaposlenih v javnem sektorju za več kot odstotek, privolila pa je tudi v višje dodatne premije (za 1,4 odstotka in še za odstotek predvidene inflacije), ki jih vplačuje za dodatno pokojninsko zavarovanje javnih uslužbencev.

Ministrica zadovoljna, sindikati manj

Ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs je s parafiranim zadovoljna: »V procesu pogajanj smo res popuščali, a smo vendarle preprečili spontani scenarij.« Vlada je namreč z zamrznitvijo plačne reforme v prihodnjem letu zmanjšala obveznosti države (delodajalca) do javnih uslužbencev za 354,4 milijona evrov. Ministrica pri tem poudarja, da dogovor kljub krizi »ne poslabšuje položaja javnih uslužbencev«, javni sektor pa varčuje tako, kot mora realni.

Manj navdušenja je na sindikalni strani. Vodja pogajalske skupine dela sindikatov Janez Posedi je previdno presodil, da je dogovor »nekakšen uspeh za socialni dialog, kako so posamezne skupine z njim zadovoljne, pa je druga zgodba«. Bolj zadovoljen je bil predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj, ki je vesel zlasti zaveze o spreminjanju zakona o kolektivnih pogodbah, da v prihodnjih dveh letih ne bo odpuščanj (vlada bo število zaposlenih namreč zmanjševala z naravnim odlivom), zadovoljen pa je tudi z višjim regresom. Podpredsednik policijskega sindikata Slovenije Radivoj Uroševič meni, da dogovor sledi usmeritvi, ki so jo določili v sindikatu.

Več v sredini tiskani izdaji Dela