Plačna reforma je v večjem delu neustavna

Ljubljana – Ustavno sodišče je pritrdilo večini pobud za presojo ustavnosti določb zakonov in podzakonskih predpisov, ki urejajo plače sodnikov, državnih tožilcev in državnih pravobranilcev. Ena od posledic odločitve ustavnega sodišča je, da se bodo plače vseh funkcionarjev, razen plač funkcionarjev lokalnih skupnostih, do odprave neustavnosti izplačevale po predpisih, ki so veljali do 1. marca, ko je bila uveljavljena plačna reforma. Državni zbor mora ugotovljene neustavnosti odpraviti v letu dni.

Ustavno sodišče je odločitev sprejelo soglasno, razen odločitve o ustavnosti urejanja plač državnih tožilcev z odlokom o plačah funkcionarjev, ki jo je sprejelo z osmimi glasovi, medtem ko je sodnik Zvonko Fišer dal odklonilno ločeno mnenje. V današnjem sporočilu za javnost, za katerega se je sodišče odločilo zaradi obsežnosti odločbe, je med drugim pojasnjeno, da so ustavni sodniki pri presoji pobud sodnikov izhajali iz dejstva, da je za presojo ustavnosti plačne reforme ključnega pomena 125. člen ustave. Ta govori o načelu neodvisnosti sodnikov, ki med drugim zagotavlja tudi njihovo materialno neodvisnost.

Plače sodnikov morajo biti urejene le z zakonom in ne z akti, ki so nižji od zakona, opozarja ustavno sodišče. Določbe zakona o sodniški službi in zakona o sistemu plač v javnem sektorju so tako v neskladju z omenjenim ustavnim načelom, ker je podrobnejša ureditev plač sodnikov urejena v odloku državnega zbora, kolektivni pogodbi za javni sektor in uredbo vlade. Ustavno načelo o neodvisnosti sodnikov je iz enakega razloga kršeno tudi z odlokom o plačah funkcionarjev, ki ureja tudi plače sodnikov. "Ker državni zbor ni navedel prepričljivih razlogov za očitana nesorazmerja med plačami sodnikov in funkcionarjev drugih dveh vej oblasti, je mogoče odloku o plačah funkcionarjev očitati tudi neskladje z načelom delitve oblasti iz drugega odstavka 3. člena ustave," piše v odločbi.

Plač sodnikov ni mogoče znižati

Ustavno sodišče je tudi presodilo, da plač sodnikov ni mogoče znižati, razen v izjemnih primerih, kar pa v primeru plačne reforme ne velja. Iz ustavnega načela o neodvisnosti sodnikov namreč izhaja tudi zahteva po varstvu sodnikov pred znižanjem plač v času trajanja mandata, tako da je možnost znižanja sodniških plač zaradi znižanja dodatka za delovno dobo oziroma zaradi začasnega znižanja osnovne plače sodnika ob prevedbi plač v nov sistem neustavna.

Glede očitkov pobudnikov o kršenju omenjenega ustavnega načela zaradi zakonske ureditve o plačilu sodnikov za (dodatno) delovno uspešnost je sodišče poudarilo, da je lahko takšno plačilo z vidika neodvisnosti sodnikov sporno, če je namenjeno zgolj ali predvsem spodbujanju produktivnosti sodnikov (v smislu števila rešenih spisov kot edinega merila). To pa ne pomeni, da bi bila v neskladju z ustavo kakršnakoli ureditev, ki bi del sodnikove plače vezala na oceno njegovega dela. Kljub temu je sodišče ugotovilo, da je ureditev plačila delovne uspešnosti nejasna in zato v neskladju z načelom jasnosti pravnih norm (2. člen ustave).

V zvezi s pobudami državnih tožilcev je ustavno sodišče ugotovilo, da jim ustava glede neodvisnosti ne zagotavlja enakih jamstev, kot za sodnike izhajajo iz 125. člena ustave. Zato je izpodbijano ureditev glede tožilcev in tudi državnih pravobranilcev presojalo na podlagi splošnih določb ustave. Tako je nasprotno kot pri sodnikih ugotovilo, da zakonske določbe, ki urejanje plače tožilcev in pravobranilcev z odlokom državnega zbora, in določbe odloka o plačah funkcionarjev, ki pomenijo izvrševanje takšnega zakonskega pooblastila, niso v neskladju z ustavo.

Drugače pa je z zakonskimi določbami, ki urejajo plače državnih tožilcev s kolektivno pogodbo za javni sektor, pri sprejemanju katere tožilci ne sodelujejo. Pri teh je ustavno sodišče ugotovilo neskladje z načeli pravne države (2. člen ustave), medtem ko so zakonske določbe, ki urejajo plač tožilcev z uredbo vlade, v neskladju z načelom legalitete (drugi odstavek 120. člena ustave).

V zvezi z očitki tožilcev in pravobranilcev o znižanju njihovih plač je ustavno sodišče ugotovilo, da je v neskladju z načelom varstva zaupanja v pravo (2. člen ustave), če zakonodajalec ob spremembi plačne ureditve ne zagotovi, da bi bilo takšno znižanje postopno. V primeru plačne reforme postopnost ni bila zagotovljena.

Enoletni rok za odpravo ugotovljenih neustavnosti

Ker je treba za odpravo ugotovljenih neustavnosti izvesti zakonodajni postopek, je ustavno sodišče določilo enoletni rok za njihovo odpravo. Določilo je tudi, da se do odprave neustavnosti plače vseh funkcionarjev, razen tistih v lokalnih skupnostih, izplačujejo po predpisih, ki so veljali pred uveljavitvijo plačne reforme.

Ustavno sodišče je namreč ugotovilo, da bi izplačevanje plač na podlagi prejšnjih predpisov zgolj pobudnikom ustavne presoje lahko povzročilo neenakosti med posameznimi kategorijami funkcionarjev. Poleg tega pa so nekatere ugotovljene neskladnosti z ustavo takšne narave, da bi se lahko nanašale tudi na funkcionarje, ki niso vložili pobud. Tako način izvršitve odločbe ne velja za funkcionarje v lokalnih skupnostih, saj ureditev njihovih plač ne posega v plačna razmerja med funkcionarji posameznih vej oblasti, neposredno pa tudi ne pomeni obremenitev za državni proračun. Plače lokalnih funkcionarjev se bodo tako izplačevale v skladu s plačno reformo.

Ustavno sodišče je izdalo skupno odločbo v treh zadevah, saj so plačno reformo spodbijali sodnik Aleš Zalar, ki so se mu je pridružili še posamezni sodniki in večje število sodnikov s skupno 134 pobudami, državni tožilec Hinko Jenull in drugi državni tožilci z dvema pobudama ter državna pravobranilka Branka Cizel Varšek in drugi državni pravobranilci.

Sodišče nam je dalo prav pri dveh bistvenih elementih

Minister za javno upravo Gregor Virant je z odločitvijo ustavnega sodišča v ustavnem sporu o sodniških plačah v principu zadovoljen, čeprav se z marsičim ne strinja. Po eni strani zato, ker smo po desetih mesecih dočakali odločitev, predvsem pa zato, ker odločitev tudi na področju sodstva omogoča realizacijo plačne reforme v skladu z zamišljenim konceptom. Kot je pojasnil, jim je sodišče dalo prav pri dveh bistvenih elementih - plačevanju po delovni uspešnosti in dodatku za delovno dobo.

Za plačevanje po delovni uspešnosti je namreč ustavno sodišče ugotovilo, "da koncept ni protiustaven", lahko pa bi bil, če bi bil stimulativni del plače vezan le na kvantiteto opravljenega dela, je pojasnil minister. S tem se, je dodal, tudi sam strinja in je prepričan, da ne more biti odločilna le kvantiteta. Kot napoveduje, pa bodo merila za določanje delovne uspešnosti prepustili sodnemu svetu.

Virant: Zmanjšanje dodatka za delovno dobo ni protiustavno

Minister Virant je pojasnil, da za ustavno sodišče prav tako ni protiustavno znižanje dodatka za delovno dobo z 0,5 odstotka na 0,3 odstotka na leto delovne dobe za sodnike. Kot pravi Virant, bi v nasprotnem primeru in vztrajanju pri 0,5 odstotka to imelo posledice za celotni sistem, saj bi lahko vodilo v 20 milijard tolarjev na leto težke zahteve po takšni višini dodatka tudi za 150.000 javnih uslužbencev.

Po drugi strani so sodniki "zmagali" v nekaterih drugih točkah. Kot je odločilo ustavno sodišče, se namreč nobenemu sodniku ob prehodu v novi sistem "plača ne sme nominalno znižati niti za tolar", je povzel Virant. Ob tem je napovedal, da se bo vsem sodnikom nominalna plača ohranila na isti višini, bo pa pri tistih, ki bi se jim sicer znižala, ostala zamrznjena in ne bo naraščala ob vsakoletnih uskladitvah z inflacijo. Denar za delovno uspešnost se bo tako nabiral postopoma iz te letne eskalacije plač.

Virant upa, da sodniki ne bodo izkoriščali svojega položaja

Po Virantovi oceni ustavno sodišče s tem sodnike postavlja v privilegiran položaj glede na ostale zaposlene v javnem sektorju. Sam se s takšno odločitvijo ne strinja in upa, da sodniki tega privilegija ne bodo razumeli kot potuho in se bodo zavedali, da neodvisnost po drugi strani terja tudi odgovornost za učinkovito in kakovostno delo. Virant obenem opozarja, da ustavno sodišče ni "zavarovalo" tudi nominalne plače državnih tožilcev in pravobranilcev, tako da morebitno znižanje njihovih plač ni protiustavno, mora biti samo postopno.

Enake varovalke tudi za državne tožilce

Ob tem je minister napovedal, da bodo po vsej verjetnosti enake varovalke, kot jih ustavno sodišče zahteva za sodnike, določili tudi za državne tožilce in verjetno tudi za državne pravobranilce. Sicer se bo vsem sodnikom nominalna plača ob prehodu na novi sistem ohranila na isti višini, bo pa pri tistih, ki bi se jim sicer znižala, ostala zamrznjena in ne bo naraščala ob vsakoletnih uskladitvah z inflacijo. Denar za delovno uspešnost se bo tako nabiral postopoma iz te letne eskalacije plač. Plače pa bodo nominalno naraščale predvsem mlajšim in uspešnejšim sodnikom.

Kot je še dejal Virant, pa mu ni povsem razumljiv del odločbe ustavnega sodišča, ki govori o razmerjih med plačami sodnikov in drugih funkcionarjev. Sam ga razume tako, da bodo morali ob ponovnem urejanju sodniških plač napisati nekoliko daljšo obrazložitev in v njej bodo prepričljivo utemeljili, zakaj so takšna razmerja plač.

Ureditev sodniških plač

Sodniškim plačam naj bi namenili posebno poglavje zakona o sistemu plač v javnem sektorju, saj je ustavno sodišče presodilo, da določanje sodniških plač z odlokom namesto z zakonom ni v skladu z ustavo. "To je še najmanjši problem, postopek se ponovi in je praktično identičen, kot je bil pri odloku," pravi Virant. In še: "V skladu z odločbo ustavnega sodišča bomo prišli do istega cilja, kot smo si ga zastavili, samo ne čez noč, ampak po nekoliko bolj ovinkasti poti."

Minister napoveduje, da bodo novi sistem za sodnike poskušali uveljaviti do 1. julija, najpozneje pa do jeseni prihodnje leto. Zanimivo se mu zdi, da ustavno sodišče ni poseglo v ureditev plač drugih funkcionarjev, a tudi ni dalo zelene luči za začetek uporabe sistema, razen za funkcionarje lokalnih skupnosti. Virant za to ne vidi pravih razlogov in pravi, da bodo ureditev za ostale funkcionarje najverjetneje pustili nespremenjeno in jo bodo uveljavili hkrati z uveljavitvijo ureditve za sodnike.

Odločitev US o plačni reformi za pravosodno ministrstvo sprejemljiva

Na ministrstvu za pravosodje pa so zadovoljni, da je ustavno sodišče odločitev o plačni reformi sprejelo še v tem letu. Za ministrstvo je sprejemljiva vsaka odločitev, ki je sprejemljiva za širši krog oseb, zaposlenih v pravosodju, so zapisali v sporočilu za javnost. Prepričani so še, da bo odločitev pomenila dodatno spodbudo za uresničevanje projekta Lukenda, projekta za odpravo sodnih zaostankov.