Plazovi po obilnem deževju spreminjajo podobo Kozjanskega

Kozjansko – Močno deževje minuli konec tedna je v hribovitih kozjanskih občinah sprožilo več kot 250 plazov. Samo v občini Šentjur imajo sto novih plazov, v Laškem 70. Plazovi se še vedno sprožajo, saj so tla razmočena. Škoda je ogromna, skupno za okoli 11,4 milijona evrov, občine pa računajo na pomoč države, kar bodo župani na jutrišnjem sestanku v Šentjurju pojasnili predstavniku ministrstva za kmetijstvo in okolje.

Gasilci prostovoljnih gasilskih društev in pripadniki civilne zaščite so že več dni na nogah in se trudijo pomagati ljudem Kozjanskega. Deset plazov v Šentjurju še vedno ogroža stanovanjske hiše, prebivalce šestih hiš iz Turnega, Voduc, Slivnice, Vodruža, Sel in Drobinskega so začasno izselili. Deset odsekov cest je še vedno neprevoznih. Samo plazovi so v Šentjurju povzročili za tri milijone evrov škode, zaradi poplavljenih hiš, hlevov, industrijskih objektov in uničenih cest je po prvih ocenah skupne škode v Šentjurju za okoli 4,7 milijona evrov.

Pravo dramo so imeli tudi v Laškem, kjer sta največ škode povzročili Lahomnica in Gračnica. Slednja je naredila pravo razdejanje, odnesla pet mostov, Jurklošter s kartuzijo je bil pod vodo, česar krajani ne pomnijo. Laško, ki se s plazovi bori vsako leto, je »bogatejše« za 70 novih plazov, ki so odnesli dele poti in cest. 28 plazov še vedno ogroža ceste in gospodarska poslopja.

Podobno je bilo tudi v ostalih občinah na Kozjanskem. Bistrica ob Sotli, Dobje, Kozje, Podčetrtek in Šmarje pri Jelšah imajo več kot sto kilometrov uničenih ali vsaj poškodovanih cest in težave z vodovodom. Hudourniki so tako narasli, da so v vseh kozjanskih občinah poplavili objekte. Vodo so predstavniki številnih prostovoljnih gasilskih društev, civilne iniciative in ostali prostovoljci že izčrpali iz hiš ter gospodarskih poslopij.

Denarja občine nimajo

Občine zdaj čakajo na sklep uprave za zaščito in reševanje glede ocenjevanja škode. Prve ocene so zelo grobe in lahko višina škode še precej naraste. Občine že opozarjajo, da je same ne bodo zmogle sanirati. Proračunske rezerve je večina že porabila, nekatere že ob žledu in za sanacijo plazov iz preteklih let. Prav stari plazovi so velika težava, saj zaradi pomanjkanja denarja niso bili sanirani, po tem deževju pa so razmere še bistveno slabše. »Ob hudem neurju pred štirimi leti so se sprožili štirje plazovi. Enega smo sami sanirali, za ostale tri smo pridobili vso dokumentacijo, denarja pa nikoli. Zdaj so vsi trije plazovi še nevarnejši, kot so bili,« razlaga župan Dobja Franc Leskovšek.

Podobno je tudi v Laškem, kjer prav tako proračunske rezerve ni več – potreben bo rebalans proračuna. Laški župan Franc Zdolšek upa na pozitiven odziv nove vlade. Zdolška sicer na jutrišnjem sestanku s predstavnikom ministrstva ne bo, saj Laškega ni v tej kozjanski povezavi.

Zagotovo pa bodo ostali župani pojasnili, da občine odprave posledic te naravne katastrofe ne bodo mogle same plačati. Glede na proračuna bosta najbolj prizadeti občini Dobje in Bistrica ob Sotli, kjer je škoda večja od dveh tretjin občinskih proračunov. Ob tem pa občine škode na kmetijskih površinah sploh še niso upoštevale, saj ponekod voda še ni odtekla, čakajo pa tudi na usmeritve ministrstva.