Plebiscit tudi odločitev za človekove pravice

Slavnostni govornik na osrednji proslavi ob dnevu samostojnosti in enotnosti, predsednik ustavnega sodišča Janez Čebulj, se je v svojem nagovoru dotaknil področja človekovih pravic.

Objavljeno
22. december 2006 22.08
Slavnostna seja ob dnevu državnosti v Državnem zboru
Ljubljana – V Cankarjevem domu je nocoj potekala državna proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Slavnostni govornik, predsednik ustavnega sodišča Janez Čebulj se je v svojem nagovoru dotaknil področja človekovih pravic. Kot je dejal, je odločitev za samostojno državo odražala tudi hotenje po njihovem spoštovanju.

Med udeleženci slovesnosti so bili tudi predsednik republike Janez Drnovšek, predsednik državnega zbora France Cukjati, predsednik državnega sveta Janez Sušnik, ministri in poslanci.

Plebiscit je bil po Čebuljevih besedah tudi odločitev za človekove pravice. Seveda ne odločitev o tem, ali jih bomo imeli zapisane v ustavi samostojne države, temveč odločitev o tem, da mora ustanovitev samostojne države pomeniti tudi prehod iz sistema zapisanih človekovih pravic v sistem njihovega dejanskega uresničevanja in varstva.

Kot je ugotavljal predsednik ustavnega sodišča, je ena najtežjih nalog vsake demokratične oblasti ne le vzpostaviti, ampak tudi vzdrževati takšen sistem uresničevanja človekovih pravic, ki ne bo izključeval nikogar. "A enakost pravic ni samo to, kar je zapisano. Je tudi zavest o tem, da človekove pravice niso samo moje in ne samo meni namenjene. Namenjene so vsem, zato jih nihče ne more odrekati nikomur in zato tudi ne morejo biti predmet preglasovanja," je poudaril.

Z vidika ustavnega sodstva bi popuščanje pritiskom katerekoli politične strani v parlamentu pomenilo brisanje meje med javno in politično koristjo. Vodilo bi v vode političnega odločanja oziroma sojenja, ki bi bilo v škodo človekovih pravic, še posebej v škodo enakosti pri njihovem uresničevanju. Tudi to je razlog, zaradi katerega imajo tisti, ki odločajo o tem, kdo bo ustavna sodnica ali ustavni sodnik, tako odgovorno nalogo, je še poudaril predsednik ustavnega sodišča.

DZ obeležil dan samostojnosti

V državnem zboru poteka slavnostna seja s katero poslanci in poslanke ter najvišji predstavniki države obeležujejo dan samostojnosti in enotnosti, 26. december. Zbrane je nagovoril predsednik DZ France Cukjati, slavnostni govornik pa je bil podpredsednik parlamenta Vasja Klavora .

V preddverju velike dvorane državnega zbora je postavljena tudi priložnostna razstava ob 15-letnici sprejema ustave.

26. decembra obeležujemo dan, ko je takratna Skupščina Republike Slovenije razglasila rezultate 23. decembra 1990 izvedenega plebiscita. Plebiscita se je udeležilo kar 93,2 odstotka volilnih upravičencev, "za" samostojno in neodvisno Slovenijo pa se je odločilo 1.289.369 ali 88,5 odstotka volivcev.

Dan samostojnosti in enotnosti sicer letos praznujemo šele drugič, saj se je praznik do oktobra lani imenoval dan samostojnosti. Državni zbor pa ga je s spremembo zakona o praznikih preimenoval ter s tem poudaril izpričano enotnost slovenskih državljanov, ki so se na plebiscitu odločili za samostojno Slovenijo.

Erjavec in Mate sprejela svojce padlih v vojni za Slovenijo

Minister za obrambo Karl Erjavec je na današnjem tradicionalnem srečanju otrok, žena in staršev padlih pripadnikov Teritorialne obrambe in ministrstva za notranje zadeve ter civilnih žrtev vojne za Slovenijo letošnje leto označil za posebno, saj obeležujemo 15. obletnico samostojnosti in suverenosti Slovenije. Minister za notranje zadeve Dragutin Mate pa je ob tej priložnosti izpostavil pomembnost tega, da mladim generacijam predstavimo, kako je nastala ta država in zakaj so se ljudje borili.

Kot je Erjavec še poudaril, "smo lahko zadovoljni s tem, da smo dosegli vse tiste cilje, o katerih smo pred 15 leti sanjali. Postali smo članica Evropske Unije (EU), del kolektivne obrambe v okviru zveze Nato, čez nekaj dni bomo prevzeli vodenje EU. Je pa pograjal tiste, ki pravijo, da vojna za Slovenijo sploh ni bila vojna, saj je ta imela žrtve".

Po Matejevih besedah pa država skuša čimbolj pomagati otrokom padlih, in sicer z raznimi štipendijami za določene študijske programe. Prav tako lahko kasneje ti otroci dobijo zaposlitev v državni upravi. To je po njegovem pomoč, ki jo država lahko in jo je na nek način tudi dolžna nuditi.

Hči padlega vojaka Jasmina Volan je srečanja pohvalila, saj se je na ta način med svojci stkalo tesno prijateljstvo in so postali kot družina. "Prav tako pa nam s tem dajo vedeti, da nas imajo še vedno nekje v mislih," je še dodala.

A srečanja niso pozitivna za vse. Kot pravi sin padlega vojaka Tomaž Merlak, taka srečanja zbujajo najslabše občutke, ker te spomnijo tistih najhujših trenutkov, ki si jih kdajkoli moral doživeti. "Edina dobra stvar teh srečanj je, da se svojci padlih srečamo. Drugače pa so ta srečanja vedno ista," je Merlak še poudaril.

Ljubljanski nadškof Uran daroval mašo za domovino

Ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran je danes v stolnici sv. Nikolaja daroval mašo za domovino. V maši ob dnevu samostojnosti in 16. obletnici plebiscita je metropolit zbrane opozoril, da je plebiscit iz leta 1990 pokazal izredno zavzetost in enotnost slovenskega naroda. Božič je pomenil tudi rojstvo samostojne države, je dejal Uran. Poudaril je, da so to bili "res blagoslovljeni trenutki naše zgodovine, ki so jih mnogi naši predniki samo sanjali, mi pa smo jih doživeli".

Metropolit Uran se je zahvalil vsem, ki na področjih javnega in zasebnega življenja z odgovornostjo in ljubeznijo delajo za skupno dobro, obenem pa je zbrane blagoslovil z besedami "Bog naj vas v letu vstopa v evroobmočje blagoslavlja v vsem".

Domovinske maše so se udeležili številni predstavniki političnega, družbenega, kulturnega življenja. Med predsednika DZ in DS, France Cukjati in Janez Sušnik in več predstavnikov ministrskega zbora.