Tiskane izdaje
Ilirska Bistrica - Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je prvič javno razgrnilo študije za določitev najustreznejše različice koridorja, po katerem bi leta 2019 potekal prenosni plinovod za zemeljski plin z LNG terminala na otoku Krk.
Glede na javne obravnave, na katerih je več predstavnikov ministrstva kot drugih udeležencev, prebivalce plinovod ne zanima ali pa o njem niso obveščeni. Danes lahko o plinovodu dajo svoje mnenje še v Postojni.
Hrvati bodo zgradili tudi krak do slovensko-hrvaške meje pri Jelšanah
Hrvati načrtujejo graditev terminala za oskrbo s predvidoma katarskim zemeljskim utekočinjenim plinom na otoku Krku do leta 2016. Z gradnjo plinovoda v Dalmaciji bi terminal povezali s Transjadranskim plinovodom, s krakom proti severu pa tudi Slovenijo in srednjo Evropo. Hrvati bodo namreč zgradili tudi krak plinovoda do slovensko-hrvaške meje pri Jelšanah, na tega pa se bo predvidoma leta 2019 povezal do tedaj zgrajeni prenosni plinovod od državne meje do plinovoda pri Kalcah.
Zamisel o gradnji plinovoda je starejša od hrvaških načrtov in od Južnega toka, s sklepom vlade 14. junija pa je državni prostorski načrt (DPN) za prenosni plinovod M 8 Kalce-Jelšane postal eden od 27 prioritetnih energetskih DPN. Plinovod bo dolg do 59 kilometrov, premera cevi do 1,2 metra, zgradili bodo še merilni regulacijski postaji v Kalcah in na državni meji ter tri zaporne postaje.
Prebivalci občin Logatec, Pivka in Ilirska Bistrica se vabilom na javno obravnavo niso odzvali
Avtorji študij so predvideli tri koridorje, a so kot najustreznejšo izbrali različico, ki bi se začela na prehodnem mestu med Sušakom in Liscem, mejni točki, usklajeni s hrvaško stranjo. Od tod bi plinovod potekal od Fabcev skozi gozd do trase 400-kilovoltnega daljnovoda Divača-Matulji, jugozahodno od Male Bukovice bi se usmeril proti severu, nato pa potekal zahodno od Ilirske Bistrice do Topolca in od tam prek Žlebov, zahodno mimo Šembij, vzhodno od Knežaka in Zagorja, zahodno od Drskovč in Parij in vzhodno od Pivke.
Po prečkanju avtoceste bi se trasa plinovoda nadaljevala po zahodni strani Postojne proti Malemu Otoku, Zagonu, Belskem in skozi gozdove Hrušice do Kalc. V okoljskem poročilu niso ugotovili negativnih posledic na naravo.
Prebivalci občin Logatec, Pivka in Ilirska Bistrica se vabilom na javno obravnavo niso odzvali, danes bodo predstavniki ministrstva in izdelovalcev študij projekt predstavili Postojnčanom. Razgrnitev študij bo trajala do 14. decembra, ko se bo končal tudi rok za oddajo pripomb. Naslednja javna obravnava bo mogoča, ko bo izdelan osnutek državnega prostorskega načrta, ta pa bo potek plinovoda že določal na parcelo natančno.
Družba Plinovodi bo gradbeno dovoljenje začela pridobivati leta 2017, plinovod pa bodo gradili predvidoma dve leti.
