Tiskane izdaje
Vsi obstoječi slovenski avtocestni predori so bili projektirani in zgrajeni skladno z veljavnimi predpisi v času gradnje, kar velja tudi za mednarodni predor Karavanke. Kakšna so tveganja v slovenskih avtocestnih predorih, bo jasno zelo kmalu iz projekta analiz tveganj, ki bo končan v letošnjem septembru.
Redno in dodatno vzdrževanje
Predor Karavanke, predan prometu pred natančno osemnajstimi leti, je bil vseskozi redno vzdrževan, vzdrževala sta ga Dars, d. d. in avstrijska avtocestna družba Asfinag. V zadnjih letih se je poleg rednega vzdrževanja in izvajanja del na dograditvi talnega oboka začelo tudi obnavljanaje opreme predora, kot so razsvetljava, hidrantno omrežje, videonadzor in videodetekcija, klic v sili, ozvočenje itd., vse zato, da se zagotovi varno delovanje predora.
Pred dvema letoma se je prezračevalni sistem pri požaru osebnega vozila in nekaj mesecev pozneje še pri požarnem preizkusu odzval slabše, kakor se je pričakovalo. Analiza je pokazala, da je bilo treba nujno zatesniti oba odsesovalna kanala, preveriti delovanje referenčnih senzorjev in nadgraditi programsko opremo. Dars in Asfinag sta navedena dela izvedla lani in v začetku tega leta, učinkovitost prezračevalnega sistema pa sta preizkusila z nedavnim požarnim preizkusom, ki se je po naključju časovno ujel z državno vajo reševalnih enot »Karavanke 09«. Zaradi čim manjšega motenja prometa je bil preizkus opravljen ponoči, ko je prometa skozi predor najmanj.
Tri lopute ali več?
Čeprav skupno poročilo obeh upravljavcev predora o preizkusu še ni izdelano, pa je na podlagi videozapisa iz predorskih nadzornih kamer in protokola delovanja sistemov mogoče oceniti, da so bili izvedeni ukrepi vsaj delno učinkoviti, v celoti pa bodo potrebne še nekatere dopolnitve. Ravno zaradi ugotavljanja potencialnih napak, ki jih, mimogrede, zaznajo celo vesoljski programi, se takšni testi opravljajo. Evidentno je, da večje število odprtih loput od treh, kot je predvideno z navodili predora Karavanke, ni dalo pričakovanega učinka. Pojasnilo avstrijske strani, ki je ukrep izvedla, še pričakujemo, do nadaljnjega pa bo število odprtih loput ostalo skladno z veljavnimi navodili za delovanje sistema in jih bo po potrebi ročno upravljal operater predora.
Po pridobitvi zaključnega poročila o izvedenem požarnem preizkusu in z njim povezanih predvidenih ukrepih bomo o stanju predora obvestili ministrstvo za promet in to bo v skladu z veljavno zakonodajo odredilo morebitne dodatne ukrepe v zvezi z zagotavljanjem varnega poteka prometa.
Ubežni rov in/ali druga cev
V naslednji fazi dogovorjenih ukrepov bo prezračevalni sistem predora Karavanke optimiziran v okviru obstoječih gabaritov predora in bo zagotavljal obratovalne kapacitete v okviru avstrijskih predpisov, saj tozadevnih slovenskih predpisov žal ni. Rešitev optimizacije prezračevalnega sistema bo usklajena s končno fazo ukrepov, to je z nadgradnjo prezračevalnega sistema in sočasno izgradnjo ubežne poti. S tem bo odpravljena tudi velika pomanjkljivost predora, zaradi katere mu po testih Euro TAP pripada za eno stopnjo nižja skupna ocena od siceršnje. Optimizacija bo izvedena najpozneje leta 2011 in je ocenjena na manj kot dva milijona evrov, medtem ko bo končna faza izvedena najpozneje do aprila 2019 in je v primeru izgradnje druge cevi ocenjena na bistveno manjši znesek od tistega, ki ga navaja Čufer.
Odločitev o izgradnji reševalnega rova za pobeg ljudi ali izgradnjo druge cevi ocenjujemo v vlogi upravljavcev predora kot zagotovitev najvišje možne stopnje varnosti udeležencev morebitne nesreče. Žal je niti teoretični izračuni 100-odstotne zanesljivosti ventilacijskega sistema in analiz tveganja ne morejo ovreči.
Dars in Asfinag se glede predloga končne rešitve, ki jo bosta predvidoma še letos predložila v potrditev lastnikoma predora, še usklajujeta. Ali druga cev ali ubežni rov na zahodni strani oziroma v trasi druge cevi? Vsaka od rešitev ima nekatere prednosti in slabosti, vsem pa je skupno to, da so zagotovljeni najvišji standardi glede delovanja prezračevalnega sistema in možnost umika iz predorske cevi skozi prečnike na varno. Pri izbiri variante pa vsekakor ne gre za medsebojno izsiljevanje med obema stranema. Pri upravljanju predora Karavanke je šlo vedno za dialog dveh enakovrednih sogovornikov, ki sta rešitve praviloma poiskala s konsenzom.
Več v petkovi tiskani izdaji Dela
