Tiskane izdaje
Ko je dolgotrajno in zahtevno zdravljenje katere od oblik limfoma ali krvnega raka končano, za pacienta ni za vedno konec težav. Kmalu ali čez nekaj let se pojavijo posledice zdravljenja rakavih bolezni.
»Pogoste pozne posledice so somatske, pri katerih pride do okvare katerega od organov, sekundarnih rakov, ki nastanejo zaradi agresivnega zdravljenja s citostatiki in drugimi zdravili, in psihičnih posledic, saj nekdanji bolniki postanejo anksiozni, depresivni, dobijo motnjo čustvovanja,« je povedala dr. Lorna Zadravec Zaletel, zdravnica specialistka onkologije z radioterapijo, ki vodi ambulanto za sledenje poznih posledic onkološkega zdravljenja na Onkološkem inštitutu Ljubljana.
Bolniki ne bodo več prepuščeni samim sebi
Ambulanta, ki deluje od leta 1986, je v začetku spremljala pozne posledice zdravljenja pri tistih, ki so zboleli za rakom že v otroštvu, pred 15 leti pa je začela vključevati tudi mlade odrasle, ki so zboleli za rakom do 30. leta. Zdaj spremlja 360 ozdravljenih ali zazdravljenih bolnikov z rakom.
Poskrbi za svoje srce
Druga najpogostejša pozna posledica zdravljenja raka, ki jo dobi približno tretjina bolnikov, je srčno popuščanje, je povedal dr. Borut Jug, kardiolog s kliničnega oddelka za žilne bolezni UKC. Pomembno je, da ga pravi čas prepoznamo. Značilni znaki so med drugim otekanje nog, zastoj tekočin v telesu in utrujenost po najmanjšem naporu. Zdravniki vsem bolnikom, pa tudi zdravim ljudem, priporočajo zdrav življenjski slog in preventivne zdravniške preglede.Od začetka in še vedno – torej že četrto desetletje – je ambulanta financirana kot raziskovalni projekt iz strukturnih sredstev agencije za raziskovanje (ARRS). Zdravniki in združenje bolnikov menijo, da bi bil po izteku tokratne pogodbe skrajni čas, da bi sledenje bolnikov z rakom postalo redna zdravstvena dejavnost, da bi torej bilo financirano iz sredstev zdravstvene blagajne (ZZZS).
»Bolezni ni nikoli čisto zares konec. Dobro je, da veš za možne posledice in da si ne zatiskaš oči pred resnico. Ko si vključen v ambulanto, nisi več prepuščen samemu sebi, ampak še nekdo drug skrbi zate. Pomemben je zdrav način življenja pa tudi preventivni pregledi,« je povedala Martina Pinterič, 30-letna nekdanja bolnica z limfomom, ki se je pravkar vključila v ambulanto. In še, da jo je vedno strah, ko gre na pregled, a se prav zaradi preventivnih pregledov počuti bolj varno.
Novo bolezen je treba ujeti čim bolj na začetku, kar jim po zaslugi ambulantnih zdravnikov tudi uspeva, je povedala dr. Lorna Zadravec Zaletel.
Dostopno le za mlade bolnike
Kristina Modic, ki je nekoč prebolela raka, zdaj pa je izvršna direktorica združenja bolnikov z limfomom in levkemijo s 600 člani, je opozorila, da sledenja poznih posledic niso deležni vsi bolniki z rakom, ampak samo tisti, ki so ga preboleli v mlajšem obdobju. Meni, da bi bilo treba sledenje razširiti na vse bolnike.
Tudi dr. Samo Zver, predstojnik kliničnega oddelka za hematologijo UKC Ljubljana, meni, da je to nedopustna neenakopravnost: »Tudi 70-letni imajo pravico do sledenja poznih posledic.«
Vodja ambulante Zadravec Zaletel si prizadeva za postopno vključitev vseh, a je vsako leto kar 15.000 novih bolnikov, kar zdaleč presega sedanje kadrovske zmogljivosti. Če bi se uredilo financiranje, bi postopoma lahko izobrazili dodaten kader.
Evropa za Slovenijo
Razvita Evropa na tem področju ne dohaja Slovenije. Samo še Nizozemska je razvila takšne ambulante za sledenje poznih posledic raka kot Slovenija. Drugod prepustijo to skrb splošnim zdravnikom, kot velja tudi pri nas za starejše, ki zbolijo za rakom.
Tina Bregant, državna sekretarka, je povedala, da je rak ključna prioriteta evropske komisije v obdobju, ki mu bo predsedovala Slovenija.
