Tiskane izdaje
Koper – V Luki Koper so včeraj na tiho slavili 47-letnico prvega tira. Na slovesno odprtje pomembne infrastrukture se je pripeljal predsednik države Josip Broz Tito s soprogo Jovanko. Spremljala sta ga Sergej Kraigher in Miha Marinko, v Kopru pa ga je sprejel Danilo Petrinja, prvi direktor Luke Koper, ki je bila investitorka v prvi, 32 kilometrov dolg tir.
V Luki Koper so v začetku 60. let stvar utemeljili na preprosti matematiki: prevoz 15 ton boksita od Kopra do Ljubljane je po cesti stal 43.000 dinarjev, po železnici bi stal 8000 dinarjev. Ko so se 1964. lotili gradnje, so v Luki pretovorili 700.000 ton. Izračunali so, da bodo rentabilnost proge dosegli 1971., a jim je to uspelo že nekaj let prej.
Potniški promet do Kopra se je začel junija 1972
Prvi tir premaga 494 metrov nadmorske višine, na progi je tudi nagib 25 promilov, na njej so trije predori, pet postaj, devet mostov, pet nadvozov in 15 podvozov. Najvišja mogoča hitrost je bila 80 kilometrov na uro. V dveh letih so zgradili spodnji ustroj, januarja 1967 so začeli postavljati prve tire in prvi vlak je v Koper zares pripeljal že 16. novembra 1967. Leta 1971 so progo dodelili ŽTP Ljubljana. Potniški promet do Kopra se je začel junija 1972, elektrificirali so jo 1975., potniško postajo v Kopru so zgradili 1979. leta. Zdaj po prvem tiru prepeljejo skoraj 15 milijonov ton.
Projekt drugega tira je postal sestavni del nacionalnega programa razvoja železniške infrastrukture leta 1996, kasneje je bil vključen tudi v resolucijo o nacionalnih programih razvoja Slovenije do leta 2023, v kateri se je predvidevalo, da bo zgrajen do leta 2015. Proga Koper–Divača je na prednostnem seznamu razvoja transevropskega prometnega omrežja. Navdušenje je pokazal predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker.
Državni organi ocen nočejo preveriti
Zanj je bilo v finančni perspektivi do leta 2013 predvidenih 230 milijonov evrov, a jih Slovenija ni izkoristila. Je pa država doslej zanj potrošila 40 milijonov evrov, odkupila 99 odstotkov zemljišč, in če bi birokracija pohitela, bi že izdala gradbeno dovoljenje. Zadnje leto se stvar zapleta okoli vprašanja, koliko naj bi ta projekt stal, državni organi ocen nočejo preveriti z razpisom za nezavezujočo ponudbo, ki bi dal najverodostojnejšo oceno o pravi finančni teži projekta.
Kitajski poslovneži so dali vedeti, da bi ga zgradili za več kot dvakrat nižjo ceno od objavljene 1,4 milijarde evrov. Luka bo letos pretovorila skoraj 19 milijonov ton, v desetih letih bi lahko prišla na 30 milijonov ton pretovora, kar bo brez drugega tira neuresničljiv cilj.
