Tiskane izdaje
Mar včerajšnja in napovedana današnja gneča na slovenskih cestah in mejnih prehodih, najbolj obremenjeni so Gruškovje, Jelšane, Sočerga in Dragonja, napoveduje lepše urice turizmu?
Čeprav si je vremensko slabši julij od tega, ki smo ga pravkar prebrodili, težko predstavljati, je bil obisk v hotelih na slovenski obali od Strunjana do Sečovelj manjši le za tri odstotke. Turistični delavci so se bali celo katastrofalnih petih odstotkov manj, dejstvo pa je, da še tako lep avgust ne bo razgnal julijskih oblakov.
Pri naših južnih in zahodnih sosedih gredo vremenske katastrofe z roko v roki s turističnimi, ponekod so imeli od 10 do 15 odstotkov manj gostov kot lani. Na Hrvaškem je slabo vreme ustavilo t. i. last minute turiste, samevali so številni kampi, zaradi nove ureditve z vizumi in vojno-političnih razmer je bilo veliko manj Rusov in Ukrajincev. Hrvati vse stavijo na avgust, morda se bo konica sezone premaknila celo v september.
Italijani ostajajo doma
Italijanska mesta s prvim avgustom niso ostala prazna, včeraj promet pri sosedih ni zastal. Poleg vremena Italijane ustavlja kriza, veliko jih je, ki si ne morejo več privoščiti letovanja v Španiji in Franciji, kar tretjina celo ničesar in bodo ostali doma. V Turističnem združenju Piran, kjer spremljajo turistični utrip od Strunjana do Sečovelj, so julija kljub izrazito slabemu vremenu imeli za le tri odstotke slabši obisk v hotelih kot lani. V hotelih občine Piran je bilo julija 167.000 prenočitev, s številko pa so turistični delavci kar zadovoljni, saj so se bali, da se bodo približali celo petim odstotkom. Če se bo vreme ustalilo, pričakujejo običajen avgustovski turistični vrvež, že zdaj pa je jasno, da julijskega primanjkljaja ne bo mogoče nadomestiti.
Drugače je pri naših zahodnih in južnih sosedih, v Italiji in na Hrvaškem, kjer imajo ponekod kar 10 do 15 odstotkov manj gostov. Torej se Slovenci ne moremo pretirano pritoževati.
Rešilni avgust
Dež, plohe, nevihte, vodne trombe ... to so glavne značilnosti julija na Hrvaškem, v državi, ki večino svojih kart stavi na turizem. Koliko je znašala v številkah julijska črna luknja, nastala zaradi slabega vremena in precej manjšega obiska od pričakovanega, bo znano ob koncu sezone, so pa zdaj vse moči usmerjene v avgust.
»Res ni nobenega smisla preštevati turiste po vsakem koncu tedna. Počakajmo uradne podatke ob koncu sezone,« pravi hrvaški minister za turizem Darko Lorencin in tako tolaži vse, ki so prepričani, da bo slabo vreme, ki je julija zajelo (ne le) Hrvaško, močno vplivalo na turistične prihodke. Vseeno so si nekateri analitiki že zdaj enotni, da bo julijski primanjkljaj precejšen. Najbolj zaradi manj t. i. last minute turistov, ki se za pot na Hrvaško niso odločali ravno zaradi slabega vremena in tudi nič kaj dobre napovedi za naprej. Precej manj je bilo gostov v kampih, tiste, ki so vseeno prišli, pa je že po nekaj dneh odgnal dež. Navsezadnje ni zanemarljivo niti dejstvo, da bo letos nekaj deset tisoč manj gostov iz Rusije in Ukrajine, ki so nekaj let dodobra polnili nekatere hotele ob morju, zdaj pa zaradi nove ureditve z vizumi (lanski vstop Hrvaške v EU) in, razumljivo, političnih razmer niti ne letujejo zunaj svojih meja. Mimogrede: ruske goste močno pogrešajo tudi v Črni gori, kjer so imeli že v prvem polletju skoraj 18-odstotni padec turističnega obiska.
Poznejši turisti
Hrvaški turistični delavci zdaj stavijo na avgust in september. Glavni razlog pa so nižje cene in lepše vreme. Kot so za zagrebški Večernji list povedali v puljski turistični agenciji Uniline, analiza rezervacij kaže, da se za poznejši odhod na počitnice odloča vse več Nemcev in Italijanov, vse pogosteje tudi Slovenci in turisti iz Velike Britanije in držav Beneluksa. Ali bo res september postal konica (že) tokratne turistične sezone, bodo pokazali čas in - uradni podatki ministrstva za turizem.
Ne glede na te napovedi se je včeraj na mejnih prehodih že občutil večji prihod turistov, zlasti Nemcev in Italijanov. Na Hrvaškem pričakujejo, da bo avgusta zgolj iz Bavarske na jadransko obalo pripotovalo najmanj 250.000 ljudi, toliko naj bi bilo tudi Italijanov, katerih največji val napovedujejo prihodnji konec tedna. Podatki nemških in italijanskih organizatorjev potovanj kažejo, da bi tudi september utegnil biti krepko boljši od lanskega, s tem pa bi, menijo nekateri, nekako zakrpali julijsko turistično črno luknjo. Bolj optimistične, kot so bile julijske, so navsezadnje tudi vremenske napovedi, ki pravijo, da se bodo postopoma le začele običajne poletne temperature.
Ta konec tedna prihaja prvi večji val turistov iz Italije, kjer pa se mesta ne praznijo več kot nekoč. Mejni prehodi proti Sloveniji, kjer poti vodijo na Hrvaško, so se včeraj sicer napolnili, vendar nikakor ne tako kot v preteklosti, ko so se prvi vikend avgusta zapodili na ceste tako rekoč vsi Italijani hkrati. Proti Franciji in Avstriji je turistični tok še malo manjši, tam postajajo cene za italijanske turiste previsoke. Kolikor turizma ni ustavila kriza, je letos storilo vreme, ki je italijanske turistične kraje že prikrajšalo za 400 milijonov evrov turistične takse.
Tretjina brez denarja
Minil je torej prvi avgust, ko bi morala italijanska mesta ostati prazna, minila je prva sobota presvetega meseca počitnic, pa se promet na italijanskih avtomobilskih cestah še ni ustavil zaradi dopustniške gneče. Tretjina Italijanov se sploh ne bo premaknila od doma, ker za to nimajo denarja.
Huda ura, ki je zadnje dni poleg hrvaške prizadela tudi italijanske obale, je ustavila marsikaterega Italijana, ki se je namenil na počitnice. Celo tisti, ki so načrtovali po deset, enajst dni dopusta, so julija skrajšali bivanje na povprečno štiri dni. Radi bi ostali, a niso hoteli zapravljati denarja z dežnikom v rokah.
Statistike se prilagajajo stvarnosti, počitnic željnih Italijanov menda ne bo več 27 milijonov, kakor so trdili še prejšnji teden, ko so napovedali, da bodo Italijani letos zapravili precej manj kot lani, odšlo pa jih bo na pot za spoznanje več. Zapravili ne bodo v povprečju 800 evrov, kakor so izračunali julija, ampak samo nekaj nad 600 evrov. Če se bo vreme izboljšalo, drugače še manj.
Včeraj in predvčerajšnjim se jih tudi ni zapodilo na ceste 14 milijonov, kolikor naj bi jih odšlo dopustovat avgusta. Predvsem zaradi negotovih vremenskih napovedi so ljudje previdni. Tudi od vremena je odvisno, koliko jih bo prihodnje dni prišlo v Slovenijo in predvsem na Hrvaško, ki so ji prej napovedovali svetlo poletje z največ Italijani, zlasti tistimi, ki si ne morejo več privoščiti Francije in tudi Španije ne.
Kriza in vreme pa ne vplivata veliko na tiste Italijane, ki premorejo več denarja in so se vnaprej odločili za dopust v daljnih toplih krajih. Tudi Grčija je dobila precej turistov, ki jih je vreme odgnalo od drugod.
