Po Cviklovem mnenju interna revizija sanacije plazu ni dovolj

Ljubljana/Log pod Mangartom – Predsednik komisije DZ za nadzor proračuna in drugih javnih financ Milan M. Cvikl meni, da interna revizija v zvezi z delom Podjetja za urejanje hudournikov (PUH) na plazu v Logu pod Mangartom in plačilom za to delo, ki jo je naročil minister za okolje in prostor Janez Podobnik, ne bo zadoščala za to, da bi ugotovili morebitne nepravilnosti. Podobniku predlaga, da v revizijo vključi vsaj še Urad za nadzor proračuna pri ministrstvu za finance.

"Menim, da boste tako dobili bolj verodostojno revizijo, saj smo na primeru revizije Stanovanjskega sklada RS s strani vaše notranje revizije videli, da po taki reviziji ostanejo številni pomisleki in vprašanja o njeni kredibilnosti," je Podobniku danes sporočil Cvikl.

Ob tem dodaja, da še vedno pričakuje odgovor na dopis z dne 27. februarja. Takrat je Cvikl na Podobnika naslovil pismo, naj komisiji v desetih dneh pojasni postopke, ki so pripeljali do poravnave ministrstva s podjetjem Puh za delo na plazu v Logu pod Mangartom, in ji posreduje vse ustrezne dokumente.

Kot smo že poročali, je minister Podobnik 1. marca sprejel sklep o začetku izredne notranje revizije sanacije plazu Stože na območju Loga pod Mangartom od leta 2000 do danes, vključno s poravnavo s Puhom. V javnosti so se namreč pojavili očitki, da je bila poravnava neupravičena, saj so z njo plačali dela, ki niso bila naročena in ne nadzirana.

Podobnik trdi, da so plačali interventna dela, ki so bila dejansko opravljena, in da je bila poravnava - kljub temu da jo je državno pravobranilstvo v več mnenjih odsvetovalo - upravičena. Ministrstvo se je s Puhom novembra lani poravnalo za 270 milijonov tolarjev (1,1 milijona evrov).

»Nihče ni naročil, da se je plaz sprožil«

Bovški župan in poslanec SDS Danijel Krivec pa z nemalo nejevolje spremlja dogajanja glede obtožb predvsem na račun okoljskega ministra. Krivec je bil takrat poveljnik lokalne Civilne zaščite in trdi, da je Puh ves čas opravljal interventna dela.

Krivec je dejal, da se je prava sanacija začela šele z lokacijskim načrtom, prej o njej ni mogoče govoriti. Najprej je bilo namreč treba omogočiti vzpostavitev vsaj približno normalnih razmer za nekatere prebivalce Loga, ki so se lahko po plazu v vas vrnili šele junija in julija naslednje leto. »V tem primeru, ki ga izpostavljajo, govorimo o decembru, januarju in februarju po plazu. Ves čas so to bila interventna dela, omogočala so, da so se ljudje sploh lahko vrnili. Nekdo jih je je takrat moral opravljati. Dokler Puh ni dobil jasne odločbe, da dela prevzema nekdo drug, je bil dolžan to opravljati tudi po drugi zakonodaji; po zakonu o civilni zaščiti, zakonu o zaščiti in reševanju, zakonu o vodah ... Zakon o plazovih ni presegal drugih zakonov,« je pojasnjeval Danijel Krivec.

Če Puh takrat ne bi opravljal interventnih del, dodaja župan, bi začasni most, ki so ga postavili iz sredstev državnih rezerv, že 8. januarja po plazu spet odneslo ali vsaj zasulo. Drugi argument za nujnost opravljanja interventnih del je, da je bila tudi stroka takrat enotna, da je treba pripraviti akumulacijski prostor, če bi se plaz znova sprožil. »Še maja in junija smo skupaj z domačini pritiskali, da so nam dovolili v Log preseliti vsaj nekaj prebivalcev. Torej, še vedno ni bilo zagotovljeno normalno bivanje, kar pomeni, da je po zakonu o zaščiti in reševanju to še vedno interventna faza.«