Po dveh tednih na teren tudi zdravstvena inšpekcija

Ljubljana – Zaradi veliko migrantov, ki prihajajo v Slovenijo, je skorajda nemogoče poskrbeti za humane razmere, v katerih bi bili begunci in ljudje, ki prihajajo v stik z njimi, varni pred nalezljivimi boleznimi, opozarjajo na NIJZ. Od danes bo za delavce in zaposlene na voljo cepljenje proti gripi.

Slovenijo je v dobrih dveh tednih prečkalo več kot 117.000 ljudi. Nekateri so se v zbirnih in nastanitvenih centrih v Brežicah, Dobovi in Rigoncah ter zadnje dni tudi na Šentilju zadržali nekaj ur, veliko jih je ostalo tudi več dni. Ker se je zaradi neurejenega pretoka na enem mestu pogosto zadržalo tudi več tisoč ljudi, kapacitet pa je le za nekaj sto, so postale razmere v teh zbirališčih neznosne tako za begunce kot tudi za ljudi, ki zanje skrbijo, in okoliške prebivalce. Ti so se pritoževali zaradi neznosnega smradu in umazanije, nevladne organizacije opozarjajo na nečloveške razmere za begunce. Vse to naj bi bila posledica slabe organizacije in zlasti pomanjkanja stranišč in tekoče ter pitne vode.

Tuberkuloza, hepatitis A

Konec prejšnjega tedna se je na najbolj obremenjena območja odpravila tudi ekipa ministrstva za zdravje in Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Prav slednji so ugotovili, da »zdravje prebivalcev Slovenije ni posebej ogroženo, je pa velika preobremenjenost vseh kapacitet, ki so vzpostavljene v teh izjemnih okoliščinah. V takih razmerah obstaja možnost za širjenje bolezni po zraku in črevesnih bolezni, ki se prenašajo zaradi nezmožnosti izvajanja osnovne higiene, pa tudi drugih nalezljivih bolezni.«

Na NIJZ ugotavljajo, da je na območju, kjer je veliko migrantov, težko vzpostaviti razmere, v katerih bi lahko vsi, ki jim pomagajo, dosledno in pravilno poskrbeli za svojo zaščito. Opozarjajo na veliko tveganje za širjenje nalezljivih bolezni med migranti, kar bi lahko »močno obremenilo zdravstveno službo in pomembno zmanjšalo kapacitete za nadaljnje delovanje«. Kot kažejo epidemiološki izsledki sosednjih držav, ki jih prehajajo begunci, tam ni večjih izbruhov nalezljivih bolezni, poročajo pa o boleznih, ki jih poznamo, čeprav se nekatere pri nas ne pojavljajo več. »Poročali so o primerih akutnih črevesnih okužb, hepatitisa A, tifusa, različnih virusnih prehladnih obolenj, tuberkuloze in kožnih bolezni, kot so garje, ušivost. Tudi v Sloveniji smo do zdaj zaznali posamezne primere nalezljivih bolezni pri migrantih, in sicer tuberkulozo in hepatitis A, ki je bil laboratorijsko potrjen že po tem, ko je zboleli zapustil Slovenijo,« pravijo na NIJZ. Ker so občasno zmogljivosti sprejemnih in nastanitvenih centrov izjemno presežene, obstaja večja možnost za širjenje respiratornih in črevesnih bolezni med migranti, kljub temu pa po oceni NIJZ za zdaj ni večjega tveganja za prebivalce.

Ni bilo stranišč, ne vode

Na inštitutu so pred dobrim tednom pripravili tudi navodila, kako zagotoviti osnovne higienske in zdravstvene razmere za dostojno bivanje beguncev, in jih poslali ministrstvu za zdravje, civilni zaščiti in nevladnim organizacijam. V nastanitvenih centrih naj bi bilo med drugim eno stranišče na 20 oseb in vsaj 20 litrov pitne vode na osebo na dan, ena prha na 10 ljudi, v bivalnih prostorih naj bo vsaj 18 stopinj Celzija in podobno. V izjemnih razmerah, ki lahko trajajo največ dva do tri dni, mora biti pitne vode vsaj 7,5 litra na dan na osebo, prav toliko tudi vode za osebno higieno. V zbirnih centrih, ki so zgolj prehodne narave, mora biti prav tako urejena preskrba s pitno vodo, prostori za počitek, človeške razmere za osnovno osebno higieno, previjanje dojenčkov. Stranišča naj bi bila vsaj na 50 ljudi, opremljena s toaletnim papirjem in tekočo vodo za higieno rok.

Poleg varne pitne vode bi morali migrantom zagotoviti »sredstva za umivanje in pranje, pribor za umivanje zob, nego las, lasišča in nohtov ter za čiščenje oblačil in obutve. Na voljo morajo imeti brisače, posteljnino in obleke, toaletni papir, papirnate brisače za roke in pa sredstva za nego novorojenčkov, dojenčkov, majhnih otrok, žensk in ostarelih«.

A realnost je vse kaj drugega, kar predpisujejo epidemiologi. Na železniški postaji v Dobovi, denimo, kjer je tisoč in več migrantov čakalo na registracijo tudi več ur ali kar cel dan, te dni ni bilo ne stranišč ne vode za umivanje. O nadzoru nad izvajanjem teh navodil smo konec prejšnjega tedna povprašali tudi zdravstveno inšpekcijo; tam so nam v petek pojasnili, da se bodo njihovi inšpektorji še isti dan odpravili na teren. Njihova vloga bo bolj preventivne narave, opozarjanje na pomanjkljivosti, ki jih je treba odpraviti, je dejala inšpektorica Andreja Mojškrc.

Cepljenje proti gripi

Vsem, ki prihajajo v stik z begunci, strokovnjaki svetujejo dosledno uporabo zaščitnih pripomočkov in razkuževanje (rok in obleke), pomembna pa je tudi zaščita s cepljenjem. Od danes bo tako za vse, ki delajo z migranti, na voljo tudi brezplačno cepljenje proti gripi. To bo zdravstvena služba, ki pokriva posamezno stroko, izvajala čim bližje njihovemu delovanju, prostovoljce pa bodo cepile ekipe NIJZ. Na vprašanje, ali so zaposleni in prostovoljci, ki prihajajo v stik z begunci, cepljeni proti hepatitisu A in zaščiteni (besežirani) proti tuberkulozi, pa so nam na inštitutu pojasnili, da imajo »podatke o cepljenju ljudi, ki delujejo po službeni dolžnosti, njihovi delodajalci. Prostovoljci mlajše generacije so imeli v otroški dobi na voljo (obvezna) cepljenja proti tetanusu, davici, oslovskemu kašlju, otroški paralizi, hemofilusu tipa b, ošpicam, mumpsu, rdečkam, hepatitisu B in tudi tuberkulozi po rednem programu. Kasneje v življenju besežiranja praviloma ni.« Na voljo, pravijo, bo tudi cepljenje proti hepatitisu A, medtem ko so bili nekateri prostovoljci zaradi potovanja v države, kjer lahko pride do okužbe, proti tej bolezni že cepljeni.