Tiskane izdaje
Ljubljana – Vrednosti slovenskih nepremičnin, zajetih v javne evidence na Geodetski upravi RS, se je po tretji indeksaciji povečala na 122,5 milijarde evrov. Za največ, kar za 2,5 milijarde evrov, je višja vrednost slovenskih stanovanj. Od skupno 331.903 enot, kolikor jih je vpisanih v register nepremičnin, so jih indeksirali več kot polovico.
Vrednost spreminjajo tudi novi podatki
Če upoštevamo, kakšna je bila skupna vrednost nepremičnin ob prejšnji indeksaciji oziroma pripisu (117,7 milijarde evrov), se je do lanskega preračuna torej zvišala za 4,8 milijarde evrov. A ni ves ta prirastek posledica prevrednotenja, ampak so ga skoraj polovico sproti naplavile spremembe podatkov v registru nepremičnin (zgrajene so bile nove hiše, gospodarski objekti, pri nekaterih nepremičninah se je spremenila raba, lastniki so stavbe prenavljali in nova dejstva vpisali v javno evidenco, popravljali podatke o površinah itn.). Zgolj zaradi indeksacije je nepremičninski fond Slovenije vrednejši za okoli 2,5 milijarde evrov.
(Za povečavo kliknite na infografiko.)
Poleg ocenjene vrednosti stanovanj je Gurs tokrat popravil še vrednosti dobrih treh odstotkov hiš, nekaj več kot desetini lokalov in pisarn in skoraj 37 odstotkom kmetijskih zemljišč. Čeprav so prevrednotili veliko kmetijskih zemljišč, se njihova skupna ocenjena vrednost ni bistveno spremenila (zrasla je zgolj za okoli 0,2 milijarde evrov), saj so se povečanja in znižanja vrednosti na različnih koncih države v skupni vsoti skoraj izničila. Pisarne in lokali pa so po tokratni indeksaciji vredni nekaj manj. Spremembe so razvidne iz grafov.
Razlog za indeksacijo: v teh petih od skupno 21 modelov za posamezne vrste nepremičnin so se od zadnjega prevrednotenja (na stanje 1. marec 2014) cene na nepremičninskem trgu spremenile za več kot 10 odstotkov, kar je dovolj, da jih povzame tudi uradni register nepremičnin. Z indeksacijo jih bodo prilagodili razmeram na trgu na dan 31. marec 2017, torej za zadnja dobra tri leta.
Izhodišče so vrednosti, izračunane v generalnem vrednotenju nepremičnin po stanju iz julija 2010, tokratna indeksacija pa je tretja po vrsti in hkrati tudi zadnja, saj je stari zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin pred dnevi nadomestil nov istoimenski zakon (ZMVN-1), ki namesto indeksacije uvaja pogostejše prilagajanje modelov vrednotenja (na najmanj dve leti).
(Za povečavo kliknite na infografiko.)
Indeksi po tržnih trendih
Če ste lastnik stanovanja na območju z visoko lokacijsko rento, je ocenjena vrednost vaše nepremičnine lahko poskočila celo za četrtino. Trendi na stanovanjskem trgu so bili namreč najbolj živahni; gospodarski optimizem, povečano zaupanje potrošnikov in njihova kupna moč, ugodni kreditni pogoji, v Ljubljani in okolici pa tudi razmah turizma in kratkoročnega oddajanja stanovanj – vse to je ob zaostajanju ponudbe spodbudilo rast cen stanovanj. Zato so bili indeksi najvišji na širšem območju Ljubljane (od 1,12 na obrobju do 1,25 v središču Ljubljane). Na drugih območjih se vrednosti stanovanj povečujejo v glavnem za okoli 10 odstotkov.
Zaradi enakih okoliščin je bila opazna tudi podražitev hiš na trgu, svoje so dodale omejena ponudba zazidljivih zemljišč in njihove visoke cene. Posplošene vrednosti hiš so na nekaterih območjih zrasle za 10 do 12 odstotkov.
Drugače se je godilo poslovnim lokalom in pisarnam. Vrednosti prvih se znižujejo za 10 do 19 odstotkov, drugih pa za 10 do 20 odstotkov. Kot ugotavlja Gurs, je pomemben razlog za stagnacijo na trgu poslovnih nepremičnin krepitev na najemniškem delu trgu, podjetja so postala bolj racionalna in prilagodljiva, prostora ne kupijo, ampak ga raje najamejo, ponudba presega povpraševanje. Cene na tem trgu znižujejo tudi prodaje v stečajnih postopkih.
Vrednost kmetijskih zemljišč pa se spreminja v obe smeri: na zahodu države se znižuje, na vzhodu in posameznih območjih osrednje Slovenije pa se zvišuje (od minus 10 do plus 25 odstotkov). Zakaj? Ker so bila v času generalnega vrednotenja zaradi visokih cen na Primorskem bistveno više ovrednotena, v Pomurju pa so bile izračunane vrednosti izjemno nizke. V obdobju zadnje indeksacije pa so se cene na vzhodu in zahodu začele približevati, vendar so razlike še vedno do desetkratne.
Kje so računali nove vrednosti?
Stanovanja: Ljubljana, Grosuplje, Ribnica, Vrhnika, Medvode, Logatec, Mengeš, Kamnik, Kranj, Novo mesto, Črnomelj, Sežana, Idrija, Ajdovščina, Postojna, Vipava, Izola, del Kopra, Ankaran, Radeče, Sevnica, Krško, Brežice, Celje, Velenje, Mozirje, Slovenj Gradec, Mislinja, Ravne na Koroškem, Mežica, Dravograd, Radlje, del Maribora, Šentilj, Lenart, Gornja Radgona, Ormož, Ljutomer ...
Hiše: širše območje Ljubljane, okolica Vrhnike in Polhovega Gradca, Bohinj, Bled, Postojna, Celje, Laško
Lokali: Domžale, Kamnik, Obala, Sežana, Novo mesto, Celje, Mežica, Dravograd, Slovenj Gradec, Radlje ob Dravi
Pisarne: Novo mesto, Sežana, Celje, Trbovlje, Zagorje ob Savi, Hrastnik, Maribor
