Tiskane izdaje
Slovenj Gradec – Sindikalisti ugotavljajo, da se razmere na koroškem trgu dela še naprej poslabšujejo. Povečalo se je število brezposelnih žensk, urna postavka se je znižala, zaposleni pa čedalje pogosteje iščejo pravno pomoč zaradi mobinga.
»Odkar je propadel Prevent, je na Koroškem stanje še slabše, ta rana ni zaceljena. Izginilo je tisoč delovnih mest, kar za seboj potegne celo vrsto drugih socialnih posledic,« ugotavlja Lojze Raško, območni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Boxmark, ki je lani prenehal s proizvodnjo v Radljah ob Dravi, sicer v Kidričevem še zaposluje 50 nekdanjih Preventovih šivilj, a tudi te bodo po Raškovih besedah ob morebitnih odpuščanjih ali krčenju stroškov prve na udaru.
Odpuščanja se pripravljajo tudi v družbi Johnson Controls, ki prav tako dela za avtomobilsko industrijo, v začetku naj bi delo izgubilo med 20 in 30 delavcev. Negotova je tudi usoda Kograda IGEM, ki ga obvladuje Tomaž Ročnik in se je lani znašlo v prisilni poravnavi. »Ročnik izčrpava IGEM tako kot je to že prej počel v Klasju in drugih družbah. Do decembra imajo še delo na večjem gradbišču v Velenju, vprašanje je, kaj bo z njimi po tem.« Kot je dejal Raško, »na Koroškem gospodarijo večinoma stečajniki, od katerih pa še nihče ni zagnal proizvodnje, kot jim to omogoča zakonodaja. Raje se pogajajo in barantajo ter prodajajo ostanke.«
Septembra je bilo na Koroškem brez dela 3979 ljudi, kar pomeni 13,2 odstotno stopnjo brezposelnoti (Slovenija 12,9 odstotka). »V strukturi brezposelnih prednjačijo ženske, tudi avstrijski delodajalci zaposlujejo večinoma moške,« je povedal Raško. Največ brezposelnih ima izobrazbo od 1. do 4. stopnje, skoraj enajst odstotkov pa jih dela ne dobi niti s 7. in 8. stopnjo. Na Koroškem s kar 15,5 odstotno brezposelnostjo izstopajo Radlje, kjer je najnižja tudi povprečna neto plača - julija je znašala 875 evrov.
Čedalje več je prošenj za pravno pomoč, problemi delavcev pa konkretnejši. »Ne gre več za splošne nepravilnosti, kot so neizplačilo plač ali regresov, pač pa je vse več primerov mobinga, pojavljajo se vse hujši pritiski na invalide,« pravi Raško. Na prikriti mobing so ga, kot pravi, opozorili tudi zaposleni v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec.
Predsednik ZSSS Dušan Semolič je ob tem poudaril, da mora država poiskati drugačen odgovor za izhod iz krize, saj ekstremno varčevanje daje prav nasprotne rezultate od želenih. »Ti ukrepi so pisani na kožo interesom kapitala, ne ljudi,« je dejal in napovedal, da bodo morebitni poskusi posegov v minimalno plačo, dodatek za delovno dobo, regrese in 30 minutni odmor za malico naleteli na oster odpor sindikatov.
