Po KPK bo nadzor nad Bahovo opravil še Durs

Ljubljana – Nekdanja mariborska podžupanja Astrid Bah in župan Komende Tomaž Drolec imata, tako kot drugi zavezanci, ki morajo KPK poročati o premoženjskem stanju, velike težave pri pojasnjevanju, od kod jima denar. Bahova ne zna prepričljivo pojasniti, kako je prišla do 160 tisočakov, Drolec pa do malo več kot 147.000 evrov.

Astrid Bah zatrjuje, da je 160.000 evrov posojila za nakup stanovanja prejela od družinskega člana, piše v poročilu Komisije za preprečevanje korupcije (KPK). Gre za poročilo, ki ga je pripravila prejšnja sestava komisije. »KPK zaradi zakonskih omejitev nima pristojnosti nadzirati premoženjskega stanja družinskih članov, vendar na podlagi podatkov iz javno dostopnih virov dvomi, da bi družinski član, ki sicer ima svoje podjetje, lahko razpolagal s tolikšnimi sredstvi. Zaradi tega je KPK že med postopkom obvestila Durs, da v okviru svojih pristojnosti preveri sum morebitne kršitve davčnih predpisov oziroma da opravi nadzor premoženja pri tem družinskem članu,« pravijo v KPK.

Bahova je v času opravljana funkcije (med oktobrom 2011 in junijem 2013) skupaj zaslužila malo več kot 45.000 evrov neto, porabila pa malo več kot 47.000 evrov. Komisiji je leta 2012 prijavila nakup stanovanja, ki je bilo bistveno dražje od prihrankov, ki jih je imela, ni pa najela nobenega posojila, čeprav je za nepremičnino odštela 160.000 evrov. To je domnevno prejela od družinskega člana, s katerim je sklenila posojilno pogodbo. Deset let naj bi vračala več kot 1300 evrov na mesec. Bahova je KPK zatrdila, da posojilo vrača, ni pa znala KPK predložiti nobenega dokazila. Družinski član naj bi ji del posojila nato odpustil.

Zapleti pri pojasnjevanju

Se pa je Bahova med postopkom zapletala. Dolg naj bi družinskemu članu vplačevala na hranilno knjižico, nato pa je zgodbo spremenila in pojasnila, da je sredstva »izročala v fizični obliki v hrambo, saj jih je drugače prehitro potrošila«. Sicer pa je Bahova kršila tudi obveznost poročanja o premoženjskem stanju. Ob nastopu funkcije je zamujala pet mesecev, ob koncu pa štiri. Prav tako KPK ni seznanila z dolgovi pri družinskem članu, kar bi morala storiti.

»Ni šlo za ne vem kakšne denarje«

Tomaž Drolec pa je med letoma 2005 in 2013 na svoj osebni račun položil 147.500 evrov gotovine, katere izvora »ni pojasnil na razumljiv oziroma prepričljiv način«, pravijo v KPK. Župan je v nadzorovanem obdobju, denimo, kupil več nepremičnin, tudi na Hrvaškem, ni pa znano, kako je vse to financiral. Za nepremičnino na Hrvaškem v bližini Pulja je zavezanec navedel zgolj, da »ni šlo za ne vem kakšne denarje«.

Poleg tega je razpolagal še z najmanj 147.500 evri gotovine, ki jo je v več delih položil na osebne račune. Leta 2007 je kupil nepremičnino v Ljubljani, vredno 300.000 evrov. Najel je kredit v višini 120.000 evrov, 85.000 evrov mu je posodila družba Bear (pogodbo s tem podjetjem je menda založil), za izvor preostalega dela kupnine (95.000 evrov) pa, citiramo KPK, »ni podal nikakršnega pojasnila in tudi ne dokazil«. Prodajalcu je v dveh delih nakazal skupaj 65.000 evrov, pri čemer je v obeh primerih istega dne, pred tem, ko je sredstva nakazal prodajalcu, v enakem znesku izvedel tudi gotovinski polog na svoj TRR. Izvora te gotovine ni razumljivo in prepričljivo pojasnil.

Gotovina tudi iz Liechtensteina

Pojasnjeval je tudi, da je šlo za denar, ki ga je dobil od prodaje stanovanja v Kamniku, vendar je KPK ugotovila, da je bila zadnja transakcija opravljena mesece po tem, ko je denar že nakazal prodajalcu. Drolec je na svoje račune polagal še druge večje vsote gotovine. Denimo 29.000 evrov (izvora ni mogel pojasniti) in 50.000 evrov, šlo naj bi za sorodnikovo darilo; pri pojasnjevanju pred KPK se je Drolec zelo zapletel (sklep KPK: izvor ni razumljivo in prepričljivo pojasnjen). Sledi pa še nekaj pologov, tudi iz tujine (denimo Liechtensteina), katerih izvora se župan ni spomnil ali pa jih ni znal pojasniti.

Župan poleg tega KPK ni sporočal sprememb glede premoženja, najetju in dajanju posojil, gotovinskih pologih, ki so presegali zakonske omejitve, pa tudi podatka o nastopu funkcije (predsednika nadzornega sveta PCK Upvin), kar je kršitev zakonodaje oziroma določila o nezdružljivosti funkcij.