Po krajšem zatišju spet v zobeh politike

Napovedane spremembe Nacionalnega preiskovalnega urada so vse bliže.

Objavljeno
16. julij 2020 19.32
Posodobljeno
16. julij 2020 19.38
NPU je doslej vodil večino odmevnejših preiskav, kjer so se pod lupo kriminalistov znašli tudi vplivni ljudje, od politikov do gospodarstvenikov. FOTO: Aleš Černivec
Ljubljana – Po krajšem zatišju po menjavi direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) je ta preiskovalni organ vse od hišnih preiskav, povezanih s sumi kaznivih dejanj pri nakupu zaščitne opreme, vnovič v zobeh politike. Vse kaže, da bo vladajoča politika res precej zarezala v delovanje NPU.

»To je organ, ki je zunaj sistema. Najprej ga je treba depolitizirati, tako da ne bodo sami sebi določali nalog,« je na poslansko vprašanje v državnem zboru odgovoril premier Janez Janša. Državne institucije se po njegovem mnenju zlorablja z namenom, da se obračuna z nasprotniki.

Še korak dlje bi šel Zmago Jelinčič Plemeniti, saj bi NPU kar ukinil. Trdi, da NPU zdaj na veliko zaslišuje njegovo nekdanjo ženo Moniko, in to le z namenom, da bi škodili stranki SNS.
 

Dela si ne izbirajo (le) sami


Janša je prepričan, da kriminalisti NPU sami izbirajo, kaj bodo delali. Pri tem je dodal, da ni na prvem mestu teža zadeve ali nevarnost za družbo, ki jo predstavlja.

Da NPU izključno sam določa svoje delo, ne drži. Urad res začne preiskavo suma določenega kaznivega dejanja na lastno pobudo, ampak tudi na pisno pobudo direktorja uprave kriminalistične policije, vodje sektorja kriminalistične policije policijske uprave, vodje skupine državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala, vodje posameznega okrožnega državnega tožilstva ali predstojnika enega od državnih organov oziroma institucij s področij davkov, carin, finančnega poslovanja, vrednostnih papirjev, varstva konkurence, preprečevanja pranja denarja in preprečevanja korupcije, prepovedanih drog in inšpekcijskega nadzora. Zavrnitev pobude mora direktor NPU vlagatelju pobude pisno obrazložiti.

image
Janša je prepričan, da kriminalisti NPU sami izbirajo, kaj bodo delali. Pri tem je dodal, da ni na prvem mestu teža zadeve ali nevarnost za družbo, ki jo predstavlja. FOTO: Uroš Hočevar/Delo


O sporu glede prevzema ali zavrnitve prevzema preiskave, ki lahko nastane med direktorjem NPU in direktorjem uprave kriminalistične policije, odloči generalni direktor policije.

Na generalni policijski upravi so nam pojasnili, da se s tem konceptom zagotavlja ustrezna strokovna neodvisnost direktorja NPU, ki ima pomembno in izključno pristojnost glede prevzemanja zadev v preiskavo.
 

Preiskava kljub drugačnim pričakovanjem?


Nacionalni preiskovalni urad je do zdaj vodil večino odmevnejših preiskav, kjer so se pod lupo kriminalistov znašli od politikov, gospodarstvenikov, do drugih vplivnejših ljudi. In redko je minilo brez očitkov o zlorabah NPU za druge, tudi politične namene.
Da predvsem vodilna stranka SDS z vodjem Janezom Janšo na čelu nikoli ni bila zadovoljna z delom NPU, ni nobena skrivnost, največji plaz kritik pa se usuje, ko se sami ali z njimi povezana politična opcija znajdejo v preiskavi.

Tako je celo notranji minister Aleš Hojs konec junija napovedal svoj nepreklicni odstop, o katerem bo sicer zdaj še razmislil. Razlog pa je bil samo eden, in sicer hišne preiskave pri gospodarskem ministru Zdravku Počivalšku. Da celo svojim sodelavcem ne zaupa, je sklepati tudi od odstopa Antona Travnerja z mesta šefa policije.

Obiski pri šefih policije
Domnevno najboljša izbira SDS za vodjo NPU Petra Grah Lazar se je menda že sestala tudi z v. d. generalnega direktorja policije Andrejem Juričem. Vendar obiski pri vodstvu policije v zdajšnjem mandatu, tako kaže, niso nič neobičajnega. Pri nekdanjem šefu Antonu Travnerju je bil večkrat na obisku sekretar notranjega ministrstva Franc Kangler, prav tako je bil v pisarni na generalni policijski upravi pri Travnerju Žan Mahnič, sicer svetovalec predsednika vlade za nacionalno varnost. V pisarni pri šefu policije so se skupaj dobili tudi že Travner, Kangler in v. d. direktorja uprave kriminalistične policije Vojko Urbas. Prav tako je bil v Travnerjevi pisarni tudi notranji minister Aleš Hojs.


image
Stavba Nacionalnega Preiskovalnega urada. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

 

Izbira, ki najbolj diši SDS


Ko so nekrivdno razrešili prejšnjega direktorja NPU Darka Muženiča, je na mesto vršilca dolžnosti prišel Igor Lamberger, ki pa po naših podatkih že od začetka vladajoči koaliciji ni najljubša izbira. Med tremi kandidati na razpisu za direktorja NPU je tudi nekdanja kriminalistka Petra Grah Lazar, ki naj bi ji bili v stranki SDS najbolj naklonjeni. Po poročanju portal 24ur.com, naj bi se Grahova že v začetku meseca najprej osebno sestala tudi s predsednikom vlade Janšo.

image
Darko Muženič. FOTO: Jure Eržen/Delo


Dogajanje v policiji je kot skrb vzbujajoče že pred časom za Delo opisal Miroslav Žaberl, nekdanji policist in predavatelj na fakulteti za varnostne vede. Prepričan je še, da je NPU dosegel svoj namen, saj so uspešno začeli in še delajo tam, kjer je bila prej policija zelo šibka.
 

Jurič: Ne policija ne NPU nista politično motivirana


Da policija in NPU ne delujeta politično motivirano, je na naše vprašanje odgovoril trenutni šef policije Andrej Jurič. Prepričan je, da sta osnovni vodili za delo policije zakonitost in strokovnost ob varovanju človekovih pravic. Ocenjuje, da je takšna organizacijska enota, kot je NPU, primerna in potrebna za učinkovito preiskovanje najhujših oblik gospodarske, organizirane in klasične kriminalitete, zato o ukinitvi NPU ne razmišlja. »V policiji se glede na ugotovitve nadzorov in analiz, ki so bile opravljene v času obstoja delovanja NPU, izvajajo ukrepi za še večjo učinkovitost delovanja enote, in s tem tudi prilagajanje organizacije in izvajanja načina dela,« še pravi.

Kaj o očitkih predsednika vlade meni vodja NPU Lamberger, nam na policiji niso odgovorili, a je po naših informacijah trenutno odsoten.