Tiskane izdaje
Ljubljana – S popitimi 160 litri alkohola na prebivalca na leto veljamo Slovenci tudi v Evropi za nadpovprečne pivce. Najbolj tvegano se opijajo v Metliki, največ nesreč so po zadnjih podatkih zakrivili opiti vozniki iz Velike Polane, največ bolezni pa zaradi alkohola kosi po Trnovski vasi: posledice čuti vsak peti občan od tisočih.
In vse to je mogoče preprečiti, so prepričani na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), kjer spremljajo in opozarjajo na posledice, ki jih alkohol povzroča zdravju tam, kjer ga največ konzumirajo, to je v vinorodnih predelih in delno na razvojno problemskih območjih jugovzhodnega in vzhodnega dela države: »Tako da alkohola ne pijemo oziroma ga pijemo v mejah relativno manj tveganega pitja ter z abstinenco pri otrocih, mladostnikih, nosečnicah in osebah s sindromom odvisnosti od alkohola,« pravijo. V zadnjih petih letih se nekateri trendi pitja izboljšujejo, a vseh statistika očitno še ni zajela.
Janez Stopar, predsednik Društva vinogradnikov iz Metlike, kjer se po opravljenih anketah visokotvegano opija največ ljudi, trdi, da je zadnji dostopni, sicer že nekaj let star podatek o 73 odstotkih Metličanov, ki so se vsaj enkrat v letu zelo opili, ne glede na to, da se nanaša na Belokrajnce oziroma vinorodni okoliš, »gotovo krivičen«: »Predvsem v zadnjih letih se trudimo iz pitja alkohola ustvariti preprosto zgodbo, ki temelji na združevanju, simbiozi hrane in pijače ter ki ji v svetu rečejo francoski sindrom. K dobremu obroku prija kozarček vina. To je v našem društvu trend – ne pijančevanje – že nekaj let. Ljudje posegajo tudi po deželnem vinu po evro za liter. Vinogradniki, ki skrbimo za svoj ugled, spodbujamo predvsem kulturo pitja.«
Osilnica z brezmadežno statistiko
Podatki o alkoholnih navadah Slovencev po občinah kažejo majhen upad, a še zmeraj potrjujejo tezo o škodljivejših pivskih navadah in posledicah za zdravje ter za več prometnih nesreč v vzhodni kohezijski regiji. A izjeme so povsod: pri hudem opijanju se »vzhodnjakom« zelo približajo Pirančani, medtem ko Tržičani glede na statistiko veljajo za najzmernejše pivce v državi, saj se je v primerjalnem letu preveč opil komaj vsak peti. Čeprav sredi gorc, so zelo umirjeni pivci tudi v Vitanju in Zrečah.
Za povečavo kliknite na infografiko. Infografika: Delo
Prav tako med občinami ni preproste vzročno-posledične povezave, še manj premosorazmerne glede na kazalnike o hudem opijanju in pogostejših prometnih nesrečah ter obolenjih. Občani Velike Polane se glede na statistiko podpovprečno vdajajo pitju, opiti pa povzročajo daleč največ nesreč. Podobno je v Dobrovniku, medtem ko se v Vuzenici precej opijajo, srečno »nogo« pa imajo na cesti … Osilnica na skrajnem jugu države je izjema, ki potrjuje pravilo: niti en občan na tisoč nima težav z zdravjem zaradi alkohola in že dve leti niso zaznali nobene prometne nesreče, ki bi jo zakrivil kateri od dobrih 370 prebivalcev. V še »treznejši kondiciji« so v bližnjem Kostelu, sledijo Radečani sredi Posavskega hribovja. Župan Tomaž Režun »dobre številke« pozna: »Nad njimi sem bil predvsem presenečen, čeprav se mi zdi, da od drugih ne odstopamo veliko, saj znamo tudi mi odpirati steklenice in se lepo poveseliti. Poleg tega nas tudi policisti kar radi ustavljajo … A številke so številke in treba jih je spoštovati, še posebno če so nam v prid.«
»Alkoholne« številke
Našo zdravstveno blagajno stanejo posledice pitja več kot 150 milijonov evrov na leto, skupaj z drugimi posledicami (nasilje, kriminal …) pa se stroški merijo v večstostomilijonskih zneskih; po drugi strani se v proračun iz trošarin na alkohol vrne povprečno komaj 90 milijonov evrov.
Zaradi alkohola sprejmejo v naših bolnišnicah na zdravljenje vsaki dve uri in pol vsaj eno osebo, okoli 900 jih na leto umre. Med 3300 bolnišničnimi obravnavami leta 2015 je visok, kar petodstoten delež mladostnikov. Alkohol enako obvladuje dekleta in fante: med 160 mladimi do 19. leta, ki so jih sprejeli v bolnišnice, je bilo 75 deklet. Največji pivci v poznejših letih postanejo moški med 50. in 54. letom, ki tudi najpogosteje končajo v bolnišnicah. Po posledicah, ki jih povzroča pitje, vse slovenske regije presegajo povprečje držav članic EU. Vzroke je treba iskati v pivskih navadah, v cenovni in tudi siceršnji dostopnosti alkohola, še posebno pa v strpnem odnosu do opijanja – ne glede na to, da škodljivo pitje povzroča več kot dvesto vrst obolenj, poškodbe, zastrupitve … in da alkohol sodi v prvo skupino rakotvornih snovi.
Čeprav se število prometnih nesreč zaradi alkohola in smrtnih žrtev nekoliko zmanjšuje, vožnja pod vplivom alkohola vsako leto še vedno zahteva več kot 70 življenj. Tri občine v Sloveniji pa že drugo leto ne zaznavajo nobene nesreče zaradi vinjenosti: poleg že omenjenih Osilnice in Kobilja še Solčava. Županja Katarina Prelesnik zasluge za uspeh pripisuje tudi občinski politiki, ki skrbi za varnost v cestnem prometu, predvsem otrok na poti v šolo, prometni signalizaciji in zdravemu življenjskemu slogu.
Medtem ko se Slovenija ne le po pitju, ampak tudi po njegovih posledicah neslavno uvršča v sam evropski vrh, pa precej zaostaja v sprejemanju učinkovitih ukrepov alkoholne politike. Pred nami je bilo po zadnjih podatkih petnajst držav, za nami trinajst.
