Tiskane izdaje
Ljubljana – Osupljiv podatek, po katerem se je v Sloveniji samo v prejšnjem letu poraba antibiotikov zmanjšala kar za deset odstotkov, naj bi bil rezultat večplastnih prizadevanj – pospešenega izobraževanja zdravnikov; osveščanja javnosti, da antibiotiki niso vedno potrebni in tudi ne priporočljivi, predvsem pa jih ne bi smeli (več) uvrščati med zdravila za zbijanje vročine; prizadevanja zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) za racionalizacijo stroškov tam, kjer naj bi ti po nepotrebnem dosegali vrtoglave zneske. Lani je zdravstvena blagajna samo za antibiotike namenila 25 milijonov evrov (šest milijard tolarjev, medtem ko so skupni izdatki za zdravila znašali 417 milijonov evrov (sto milijard tolarjev), od katerih jih je le nekaj manj kot tri četrtine pokrilo obvezno zdravstveno zavarovanje. Z omenjenimi ukrepi pa so samo pri antibiotikih prihranili vsaj 600 milijonov tolarjev, saj se je poraba, kot pravi vodja oddelka za zdravila ZZZS mag. Jurij Fürst, bistveno zmanjšala prav v sklopu najdražjih skupin antibiotikov.
Zanimivo je, da je Slovenija po izdatkih za zdravila (211 evrov na prebivalca, iz obveznega zdravstvenega zavarovanja pa 146 evrov na prebivalca) na evropskem repu, medtem ko se pri podatkih o racionalni porabi v zadnjem času približujemo najbolj naprednim, skandinavskim državam. Seveda pa pri tem med njimi in nami ostaja še vedno velika razlika – pa ne le pri kvoti, namenjeni za zdravila, ampak tudi pri uporabi bolj ciljanih (ozkospektralnih) antibiotikov, katerih raba je bistveno bolj priporočljiva. Pri nas bi se prav predpisovanje slednjih (penicilin), kot je prepričan mag. Fürst, morala povečati. Spodbudno pa je, da se je v lanskem letu vendarle kar za četrtino zmanjšala uporaba širokospektralnih antibiotikov, med katere recimo sodi sumamed, kajti po mnenju zdravnikov bo le tako sčasoma mogoče zmanjšati tudi odpornost bakterij na antibiotike.
Več v danšnjem tiskanem Delu
