Po prenovi učnih načrtov bo več časa za utrjevanje bistvenega znanja

Ljubljana – Šolski minister Igor Lukšič je namreč pred kratkim podpisal odredbo o spremembi vzgojno-izobraževalnega programa za osnovno šolo in s tem omogočil uveljavitev že v prejšnjem mandatu pripravljenih nekoliko drugačnih učnih načrtov, ki so leta 2008 kljub potrditvi na strokovnem svetu za splošno izobraževanje ostali neobjavljeni.

Za novo sestavo je bila opredelitev pričakovanih rezultatov namesto minimalnih standardov znanja nesprejemljiva. To je prva sprememba učnega programa v osnovni šoli po letu 1998. Učne načrte iz prejšnjega mandata je lani vnovič pregledala komisija pod vodstvom dr. Janeza Justina s Pedagoškega inštituta, ki je dobila tudi ministrovo naročilo, naj jih skrči za 20 odstotkov. Justin pravi, da jim zaradi nepopustljivosti nekaterih strok to ni povsem uspelo pri vseh predmetih (še največ težav so imeli pri biologiji), a na splošno velja, da po njihovem posegu v učnih načrtih ni več nepotrebnega faktografskega balasta. Kot večkrat poudarja, namen šole ni tekmovati z enciklopedijo in spletom, ampak mora učence naučiti razumeti bistvene pojme, da jih lahko uporabijo v višjih miselnih procesih. Zato je potreben čas za utrjevanje temeljnih znanj in pričakuje, da bodo to dosegli z opredelitvijo obveznega in izbirnega dela. Pouk ne bo nič manj zahteven, opozarja, zato je oznaka razbremenitev morda zavajajoča.

Tematsko skrčeni učni načrti tako ne bodo prinesli drastičnih vsebinskih sprememb, torej tudi ne bo nobene potrebe po novih učbenikih ali delovnih zvezkih, je že pred časom sporočil šolski minister. Sprememba verjetno še najbolj zadeva učitelje, saj bo njihovi strokovni avtonomiji prepuščeno, kolikšen del izbirnih vsebin bodo obdelali in kako. »Posodobljeni učni načrti bodo od učiteljev zahtevali večjo odgovornost in več znanja, kar pomeni tudi velik pritisk nanje,« je na nedavni okrogli mizi o razmerah v šolstvu ugotavljal Janez Justin. Zato bi po njegovem morali v prihodnjih letih poskrbeti za njihovo intenzivno dodatno usposabljanje. Težavo vidi v tem, da nihče ne bo več nadzoroval načina ustvarjanja znanja, temveč bo poudarek na evalvaciji rezultatov.

Po naših informacijah bodo prenovljene učne načrte v osnovni šoli uvedli glede na položaj posameznega predmeta v predmetniku. Za predmete, ki jih poučujejo v vseh obdobjih devetletke (slovenščina, matematika, likovna, glasbena in športna vzgoja), zavod za šolstvo predlaga uvedbo v prvem, četrtem in sedmem razredu. Spoznavanje okolja bi po novem začeli poučevati v prvem razredu; družbo, prvi tuji jezik ter naravoslovje in tehniko v četrtem; gospodinjstvo v petem; geografijo, zgodovino, naravoslovje ter tehniko in tehnologijo v šestem; državljansko vzgojo in etiko v sedmem; fiziko, kemijo in biologijo pa v osmem razredu.