Tiskane izdaje
Odslej bodo učenci iz vse Slovenije lahko svoje dosežke objavljali z različnimi prispevki, članki in raziskovalnimi nalogami na njihovi spletni strani, najboljše med njimi pa bodo nagradili.
Iz Mladinske knjige so nam sporočili, da je projekt z leti izgubljal na pomenu in da brez finančne podpore državnih ustanov tega projekta ne morejo nadaljevati. »Za izvedbo celotne organizacije Vesele šole smo letos porabili 150.000 evrov, prejeli pa 7000 evrov javnih sredstev,« je sporočila Alenka Rožnik Kirar iz službe za odnose z javnostjo pri Mladinski knjigi. Ker gre po njihovem mnenju za vzgojno-izobraževalni projekt, si želijo, da bi projekt Vesele šole, na pobudo osnovnih šol in ministrstva za šolstvo, še potekal.
Na Ministrstvu za šolstvo in šport RS (MŠŠ), ki po pravilniku o sofinanciranju šolskih tekmovanj denarno podpira takšne projekte, so nam razložili, da šolska tekmovanja ne sodijo v program osnovne šole in so za učence prostovoljna. »Mi ne načrtujemo tekmovanj, temveč objavimo javni razpis, na katerega se lahko prijavijo vsi, ki organizirajo šolska tekmovanja, pri tem pa izpolnjujejo razpisne pogoje. Tako je nadaljna organizacija Vesele šole odvisna od organizatorja založbe Mladinska knjiga,« so sporočili iz MŠŠ.
Komisije pri nacionalnem preverjanju znanja so ob letošnji analizi ugotovile, da slovenski osnovnošolci slabše rešujejo naloge, ki zahtevajo širše znanje ali povezovanje različnih pojmov. Vesela šola jih je učila takšnega razmišljanja in večini pokazala drugačno pot do pridobivanja znanja. »Na naši šoli ni bilo malo zanimanja za sodelovanje pri Veseli šoli in vsi, učenci in učitelji, smo zelo razočarani, da je ni več. To je bilo edino tekmovanje, pri katerem je bila pomembna splošna razgledanost in se nanj ni bilo treba posebej pripravljati. Morali so veliko brati, znati logično razmišljati in poznati najmanj en tuji jezik. Zdaj so učencem ostala le ozko usmerjena tekmovanja, kar ni dobro,« meni ravnateljica OŠ Sostro Nada Pajnič - Kirn.
Tudi po besedah Mojce Tomc Zupančič iz OŠ Toneta Čufarja v Ljubljani, je bilo tekmovanje iz Vesele šole pozitiven projekt, ki ni preverjal samo določenega znanja, temveč predvsem širino osnovnošolcev. »Menim, da so vzrok za prekinitev projekta finančne težave, saj naročnina na Pil med osnovnošolci z leti upada. Ker Pil ni imel več dovolj naročnikov, tudi projekt Vesele šole, ki je kot priloga izhajala v Pilu, ne more obstajati. Verjetno so zato tudi spremenili izdajo Pila iz tednika v mesečnik. Vesela šola je bila dober projekt, ki je mladim približal drugačno znanje. Nekdo bi moral prevzeti pobudo in poskrbeti, da bi se še izvajal,« je povedala Tomc Zupančičeva.
Vanj se je letno vključevala približno četrtina vseh slovenskih osnovnošolcev, tudi tisti s prilagojenim programom in iz zavodov za slušno in govorno motene. Tekmovanja so potekala na treh ravneh: razredna tekmovanja, tekmovanja II. stopnje in državna tekmovanja. Državni prvaki osmih oziroma devetih razredov so dobili pet dodatnih točk za vpis na srednje šole. Kot pravi Maja Lukman iz OŠ Vič, so se učenci za tekmovanje Vesele šole množično odločali zaradi dodatnih točk pri vpisu na srednje šole. »Pri projektu so večinoma sodelovali osmošolci, ki so hoteli povečati število točk za vpis v srednjo šolo. Ko so opustili točke za sprejem v srednjo šolo, so se otroci v večini nehali zanimati za sodelovanje. Zadnja leta sem imela v razredu še skupaj pet ali šest otrok od 4. do 9. razreda osnovne šole,« je razložila Lukmanova.
Iz četrtkove izdaje tiskanega Dela!
