Po treh dneh že na robu zmogljivosti

Ljubljana – Medtem ko migranti nezadržno prehajajo slovensko južno in severno mejo, država uporablja vse zmogljivosti, da bi izpolnila schengenske obveznosti. Tako je vojska dobila del policijskih pooblastil, a nekateri bi raje videli, da Sloveniji na pomoč priskočijo tuji policisti.

Ob obisku brežiškega sprejemnega centra je generalni direktor Policije Marjan Fank izjavil, da »stanje še obvladujemo, smo pa na meji zmogljivosti«, in poudaril, da Slovenija tako močnega begunskega vala brez sodelovanja drugih držav ne bo mogla obvladati. Da razmere postajajo vse težje, kažejo spori med migranti, ki so jih policisti reševali tudi s plinskim razpršilcem. Fank pri tem miri, da lokalno prebivalstvo ni ogroženo. Simptomatičen je bil dogodek v Šentilju, kjer so begunci prebili zaščitno ogrado okoli nastanitvenega centra in odšli v Avstrijo, kjer jih nameščajo v šotore.

Policiji je pri obvladovanju razmer na pomoč priskočila tudi Slovenska vojska, čedalje več pa se razmišlja o tem, da bi za pomoč prosili še policiste iz drugih članic EU. O tem se je danes v Bruslju pogovarjal predsednik republike Borut Pahor, ki naj bi se načelno dogovoril za ad hoc policijsko in finančno pomoč. Tako bi Slovenija po Pahorjevih besedah tudi zmanjšala potrebo, da na mejo napoti vojsko z dodatnimi pooblastili.

Policijska realnost

V Slovenski policiji je skupaj zaposlenih nekaj več kot 8000 uniformiranih policistov. Natančne številke, kot tudi ne tega, koliko jih je na terenu zaradi varovanja meje, ne razkrivajo. A tudi če bi na mejo poslali vse razpoložljive sile, ki so tisti dan v službi, množičnemu navalu beguncev čez zeleno mejo ne bi bili kos, poleg tega ne smejo biti zapostavljene druge naloge znotraj države.

Slovenija pri tem ne more računati na dodatne sile iz mednarodnega sodelovanja v Frontexu (Agencija za vodenje operativnega sodelovanja na zunanjih mejah Evropske unije), saj Frontex lahko na podlagi pravil deluje le na zunanjih mejah Evropske unije, ne pa na schengenski meji. Sodelovanje z drugimi policijami pa je mogoče na podlagi pruemske pogodbe. Ta predvideva poglobitev čezmejnega sodelovanja med državami podpisnicami predvsem pri zatiranju terorizma, čezmejne kriminalitete in nezakonitih migracij.

Vesna Drole z generalne policijske uprave nam je pojasnila, da so možni tudi dvostranski dogovori o sodelovanju policij različnih držav, kar že izvajajo z Avstrijo. Avstrijski policisti tako na podlagi dogovora že opravljajo določene naloge na naši strani. Teoretično, seveda mora biti vse prej urejeno na bilateralni ravni, lahko avstrijski policisti pomagajo našim silam tudi na meji s Hrvaško. »O pooblastilih in nalogah tuje policije na našem ozemlju se državi dogovorita sami,« dodaja Droletova. Mednarodno sodelovanje je na podlagi zakona o nalogah in pooblastilih policije v kriznih razmerah lahko mogoče za preprečevanje kaznivih dejanj ter vzdrževanje javnega reda in miru. Za sodelovanje ni potrebno soglasje vlade ali pristojnega ministra, ampak o tem odloči generalni direktor policije.

Na Dunaju se bodo v zvezi z begunsko krizo jutri sešli generalni direktorji policije iz Slovenije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške.