Po več kot desetletju Rihemberk odpira vrata

Možni bodo vodeni ogledi največjega in najstarejšega tovrstnega spomenika na Primorskem, druge vsebine pa ostajajo odmaknjene v nedoločeno prihodnost.

Vnovično odprtje gradu, ki se bohoti na ločnici med Vipavsko dolino in Krasom in je bil desetletje in pol zaradi zaraščenosti in žalostnega propadanja nedostopen, bo vendarle nekoliko ublažilo sramoto; predvsem za državo in deloma tudi kraj. Prav na pobudo Braničanov, ki so v strahu pred prodajo gradu zasebniku pred devetimi leti odločilno posredovali, je država leta 2013 grad vrnila Mestni občini Nova Gorica. Lokalna skupnost se je takrat obvezala, da bo v petih letih Rihemberk na voljo za oglede, kar bo uradno storila sredi meseca.

S čiščenjem okolice in notranjosti gradu ter minimalnimi posegi za zagotovitev varnosti obiskovalcev, kar je občino skupaj stalo 140.000 evrov, je spomenik državnega pomena dobil dostojnejšo podobo. »Seveda ne moremo reči, da je grad obnovljen, je pa toliko urejen in saniran, da je varen za obiskovalce. Ponujali jim bomo oglede zgodovinskih objektov in njihove zgodbe,« je za zdaj nadvse zadovoljen Miran Vidmar, predsednik Krajevne skupnosti Branik, kjer so nazadnje pripravili še uspešno čistilno akcijo in postorili drobna dela.

Glavno vlogo imajo domačini

Rihemberk je mestna občina v upravljanje odstopila Goriškemu muzeju, ki pa zanj ne bo skrbel v klasičnem smislu po vzoru gradov v Kromberku ali na Dobrovem, kjer so postavljene tudi stalne razstave. »Za kaj takega nimamo dovolj ne ljudi ne denarja. Formalno pa smo lahko upravljavci in zagotovimo vso strokovno pomoč,« pravi direktor muzeja Vladimir Peruničič: »Denar bo morala zagotoviti mestna občina in tudi dobiti usposobljeni kader za vodenje ogledov v samem kraju. Oni so zdaj bistveni v tej zgodbi.«

Odziv za usposabljanja je bil zelo dober, so zadovoljni v muzeju. Vrata gradu bodo najprej odprta ob koncih tedna in praznikih, ob predhodni napovedi pa bodo lahko organizirane skupine spomenik obiskale tudi med tednom. Individualni obiskovalci bodo dobili natisnjen vodnik, vodene skupine pa si bodo grad ogledale v spremstvu turističnih vodnikov. Vstopnina še ni določena, a bo simbolična, zagotavljajo v mestni občini, glede na zanimanje in povpraševanje turistov pa se v kraju nihče ne boji, da bi Rihemberk, ki je svojo podobo dobival vse od 13. stoletja, sameval.

»Zagotovo je zanimanje za oglede že zdaj veliko. Ustavljali so se domači in predvsem tuji gosti tudi z avtobusi, toda doslej dlje kakor do vhodnih vrat ni šlo. Zdaj bodo lahko prišli na svoj račun, zagotovo pa bo odprtje obogatilo tudi kraj,« pravi Peruničič.

Pri obnovi bosta najprej na vrsti prostora v vhodnem stolpu, kjer sta predvidena turistično-zgodovinska vsebina z informacijsko točko in minimalna gostinska ponudba. »Začelo se je v pravi smeri, za naprej pa bo treba čakati na evropski denar. Smo v obdobju, ko bo obnova težja, kot bi bila nekoč. Če bo do leta 2023 kakšen del gradu obnovljen in z novo vsebino, bo to zelo velik uspeh za kraj, občino in tudi širše,« je prepričan Vidmar.

Kongresni turizem in tuji vlagatelji

Prvotno so nameravali do leta 2023 obnoviti celotno zapuščino, naložbo pa so pred leti ovrednotili na osem milijonov evrov. »Tega denarja ni in ga tudi ne bo, saj so se programi za tako imenovano obnovo zidov končali,« poudari Nataša Kolenc, vodja projekta Restaura na mestni občini, s katerim poskušajo oživitev zgodovinskih stavb zagotoviti v javno-zasebnem partnerstvu. Tako so se odgovorne ustanove soglasno sprijaznile, da bo grad moral obnovo dočakati po korakih. »Ključno je, da grad najprej odpremo. Prejšnji projekti se kažejo kot nerealni,« doda Kolenčeva.

Natančnejšega programa obnove in vsebine Rihemberku še niso pripravili. »Zagotovo bodo programi povezani s kulturno in naravno dediščino lokacije, vendar ni nujno, da bodo to muzeji. Nagibamo se k temu, da bi grad namenili za bolj atraktiven kongresni turizem, za najem prostorov za podjetja in simpozije na svetovnem trgu. Iskali bomo namreč vlagatelje za obnovo posameznih sklopov v širšem prostoru, ne zgolj v lokalnem okolju,« napove Kolenčeva.