Tiskane izdaje
Piran – Svetilnik na piranski Punti je ena največjih znamenitosti mesta, toda propada. V njem se dogaja zelo malo ali nič in Pirančanom takšen ni niti malo všeč. Zato je nekaj meščanov začelo akcijo, da bi mu vrnili dušo. Pripravili so dan odprtih vrat in ugotovili, da je pravi mestni magnet.
Pobudo za oživitev svetilnika je dala Tončka Senčar, piranska aktivistka in članica več društev, ki pomagajo mestu. »Ustna pobuda pred dvema letoma je izzvenela v prazno, zato sem na občino zdaj poslala pisno. Rezultat je bila čistilna akcija, ki so se jo poleg piranske mladine udeležili tudi štirje občinski uradniki in podžupanja Meira Hot.
Počistili smo plevel in notranjost, našli slike, knjige, dnevnik in nekaj drugih predmetov,« je povedala Senčarjeva in dodala, da v majhnem nekdanjem stanovanju svetilničarjeve družine vse propada, okna so razbita, prihajajo golobi in vandali. »To je sramota za mesto. Svetilnik bi radi uredili, ga odprli za javnost in skrbeli za kakšno dejavnost v njem. Spremenili bi ga lahko v pravljični morski grad, v njem bi lahko predvajali filme, prirejali delavnice, kulturne dogodke, predstave... o vsem, kar je povezano s tradicijo in morjem,« je še poudarila Senčarjeva. Najprimernejše vsebine bi lahko poiskali tudi z razpisom.
Pirančani pozdravljajo pobudo Senčarjeve
Javnost bi po njenem morala imeti dostop do najlepše piranske terase, kjer bi lahko postavili daljnogled za pogled na Savudrijo, morje in italijansko obalo. Vendar bi morala občina v nekaj letih poskrbeti za temeljito prenovo. Pobudo Tončke Senčar so pozdravili številni Pirančani in mnogi so bili v nedeljo prvič na svetilniku, katerega upravlja uprava za pomorstvo.
Podžupanja Meira Hot je za Delo povedala, da ima občina v letošnjem proračunu predviden denar za obnovo obodnega zidu svetilnika. Z razpisom bi radi poiskali nekoga, ki bo skrbel za dejavnost in gospodaril z objektom. Po njenem mnenju bi bilo še najbolje, če bi svetilnik oddali kakemu društvu, podobno, kot so naredili z Benečanko (društvu Čikule čakule), ali z Baročno hišo (v katerem je Anbot). Hkrati bi poskrbeli za projekte in konservatoski program, po katerem bi spomenik postopoma temeljito arhitekturno obnovili.
Poleg svetilnika je stolp, ki so ga pred nekaj leti temeljito prenovili, a nanj še niso spustili nikogar. S svetilniškim objektom je povezana cerkev Marije zdravja, ki prav tako propada.
V preteklosti je bila to utrdba, kjer so leta 1872 zgradili manjše stanovanje za svetilničarja, s podstrešjem, dvema sobicama, dnevnim prostorom s kuhinjo in sanitarijami. Pod stanovanjem sta klet in cisterna za kapnico. V manjšem prostoru ob svetilniku je radijski oddajnik Arso za spremljanje morskih tokov in računalnik Morske biološke postaje Piran. Z optičnim kablom je povezan s podvodno kamero na morskem dnu za spremljanje življa v tem delu morja.
Svetilniško stanovanje
Do sredine sedemdesetih let prejšnjega stoletja je v objektu živel svetilničar s svojo družino. Leta 1976 so prostore od Plovputa najele Obalne galerije Piran in v svetilniškem stanovanju je krajši čas živel japonski kipar Masayuki Nagase. Konec devetdesetih se je vanj demonstrativno začasno naselil piranski kipar Janez Lenassi, saj je menil, da bi tu lahko imel svoj atelje. Obalne galerije so predlagale ureditev galerije za vrhunske risbe mojstra Piranesija. Zadnjih 12 let prostori propadajo. Valovi, vetrovi, nevihte in nepridipravi pomagajo še hitreje uničevati spomenik. S svetilnika je nekdo odnesel bakreno žico, tako da ni zaščite pred strelo.
