Počasni in okorni prvi koraki elektronskega recepta

Ljubljana – Od minulega ponedeljka naj bi vsi bolniki zdravila, ki jih potrebujejo, v lekarnah dobili z e-receptom – torej zgolj s svojo zdravstveno izkaznico. Na zdravstvenem ministrstvu so ob uvedbi sistema zagotavljali, da bo manj administrativnih opravil, a izkušnje zdravnikov in farmacevtov temu ne pritrjujejo. Prej nasprotno.

Moramo v korak s časom in uvajanje e-zdravja, katerega del je e-recept, nedvomno sodi k temu, je prepričana družinska zdravnica iz enega od zdravstvenih domov v okolici Ljubljane. Zamisel pozdravlja, izvedbe pa, po dosedanjih izkušnjah, niti ne.

E-recept naj bi pomenil kakovostnejše predpisovanje zdravil za bolnike ter informacijsko podporo in manj birokratskih opravil za zdravnike in farmacevte. »Zdravnikom omogoča, da se lahko v večji meri posvetijo strokovnosti in pacientu samem,« piše v promocijskem gradivu. V praksi pa je menda precej drugače. »Zadeva je bistveno bolj počasna, kot je bilo pisanje klasičnih receptov. Že na izobraževanju nam je bilo rečeno, da bo vzelo desetino več časa kot doslej, v resnici pa ga še več. Res je, da pacienti dlje sedijo v ordinaciji, a ne zato, da bi jih lahko strokovno obravnavali, ampak da nas gledajo, kako klikamo njihov recept,« je ogorčena naša sogovornica.

Nekaj pripomb je slišati tudi o nelogičnosti programa. Menda bi ga težko opisali kot uporabniku prijaznega in zagotovo ni bil narejen z mislijo na zdravnike. Posebna zagata pa je s starejšimi zdravniki, ki niso vešči računalnika ali ga celo niti ne uporabljajo.

Obiski na domu in urgenca po starem

Dr. Mihael Demšar, predsednik Odbora za osnovno zdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije, pravi, da so odzivi mešani. Ponekod sistem dobro deluje, drugod ne: »Pri nas je težav malo, ena od kolegic pa je pisala protestno pismo, ker pri njej v računalniku kaže, kot da je vse v redu, v lekarni pa bolniki ne morejo dobiti zdravil, ki jih je predpisala, ker niso zabeležena. Ne vemo še, kje je napaka.« Zdravniki, ki še nimajo informacijskih možnosti, delajo po starem in dajejo ljudem papirnate recepte. »Prav je, da ostane tako, za primere, ko ne bi bilo internetne povezave. Tudi pri hišnih obiskih bomo še na roke pisali, enako v nujni medicinski pomoči. Živela bosta oba sistema,« meni Mihael Demšar, ki je prepričan, da je e-recept pomoč družinskim zdravnikom, predvsem pri pacientih, ki imajo kronične bolezni in večtirno terapijo z 8 ali 10 različnimi zdravili. »Če ima kdo angino in potrebuje le antibiotik, pa je bilo hitreje prej.« Razmišlja, da je bilo izobraževanje ponekod prekratko in so ga izvedli zgolj nekaj dni pred 1. novembrom, zato obdobja za preizkušanje ni bilo.

Preobsežna baza zdravil

»E-recept smo testno začeli uvajati leta 2013 v štirih lekarnah, ker nam programe za 326 lekarn v Sloveniji izdelujejo tri podjetja. Zdaj, ko je uporaba postala splošna, se je potrdilo, kar so ugotovili kolegi že prej – čas izdaje se je podaljšal,« je potrdil Miran Golub, predsednik Lekarniške zbornice Slovenije. Vsekakor je administracije več, pravi, in če bodo tudi v prihodnje porabili več časa za vsakega pacienta, bodo potrebovali več kadra.

Ena od težav je tudi, da je v centralni bazi zdravil, iz katere dobijo zdravniki podatke za predpisovanje, registriranih približno 3500 zdravil, na trgu pa jih je samo 1500. Če zdravnik narobe klikne na ekranu, dobijo v lekarni napačen podatek, zato je zdaj potrebne več komunikacije med farmacevtom in zdravnikom. Napake so tudi pri navodilih pacientom – da kliknejo na primer 1 mililiter namesto 1 kapljica. »Še vedno se lovijo. To so tehnične težave, za katere upam, da jih bodo sčasoma odpravili,« je dejal Golub, ki načeloma pozdravlja uvedbo e-recepta, priznava pa, da so kolegi v lekarnah mnogo bolj obremenjeni, kot so bili prej.

»Z e-receptom rokujemo prek varnih linij. Če te odpovedo, ne moremo delati. To se sicer ne dogaja pogosto. Sistem je narejen tako, da morajo biti za nujna zdravila in narkotike nujno napisani zeleni recepti.

Bilo je dogovorjeno, da bodo zdravniki, ob tem, ko bodo predpisali e-recept, dajali pacientu v roke papir, na katerem bo pisalo, katera zdravila bo dobil. Po informacijah, ki jih dobivamo iz lekarn, vsaj 70 odstotkov ljudi ne dobi tega papirja in mnogi pacienti zmedeni, ker ne vedo niti tega, kaj jim je zdravnik predpisal,« je strnil predsednik lekarniške zbornice, a poudaril, da je varnost za paciente vsekakor zagotovljena, ne glede na vse probleme.

Po Golubovem mnenju je treba narediti filtre v centralni bazi zdravil, da zdravnik ne bo mogel predpisati zdravila, ki ga ni na trgu: »Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke ima te podatke. Na to opozarjamo že nekaj časa.«

»Uporabniki se morajo navaditi«

Na ministrstvu za zdravje pa kakih večjih težav očitno ne zaznavajo. Odgovarjajo, da je »v sedanji fazi pomanjkljivost programa predvsem v tem, da se morajo uporabniki na nov način še navaditi in jim mora postati to vsakdanja rutina, saj gre za spremembo načina dela pri veliko izvajalcih zdravstvene dejavnosti«. Drugih pomislekov niso komentirali.

Centralna rešitev, prilagoditev vseh sistemov na primarni ravni in informacijskih sistemov v lekarnah, enoletna licenca za interakcije za vse uporabnike ter 15 mesecev vzdrževanja je skupaj državo stalo 2,1 milijona evrov. Ocenjujejo, da bo letno vzdrževanje centralnih komponent skupaj z licenco za program, ki bo prepoznaval interakcije in kontraindikacije zdravil, stalo še dobrih 300.000 evrov. »Bo pa seveda dosežena cena odvisna od ponujene v postopkih javnega naročanje. Sedanja pogodba za vzdrževanje je sklenjena do 30. aprila 2016,« so še pojasnili na MZ.

Rešitev je zasnoval in razvil konzorcij sedmih podjetij. Odgovora na vprašanje, katera, nismo dobili. »Sistem je s stališča skladnosti s predpisi preverila revizorska hiša, rešitev pa je prestala tudi varnostno testiranje,« so še zagotovili.