Poceni stanovanja za izbrance

Ljubljana - »Prejeli smo prijavo; raziskovanja primera se bomo zagotovo lotili kmalu,« je dejal Drago Kos, vodja komisije za preprečevanje korupcije na vprašaje Dela o prijavi, povezani z gradnjo in prodajo stanovanj na Poljanskem nabrežju na Mesarski ulici v Ljubljani. Stanovanja - gre za velika stanovanja različnih kvadratur (ter s terasami, velikimi do 100 kvadratnih metrov) - naj bi Gradis skupina G prodajal po več kot dvakrat nižjih cenah od tržnih, kupci pa naj bi bili zaposleni v Stanovanjskem skladu RS, arhitekti in zaposleni oziroma vodilni v Gradisu skupini G.

Kar nekaj znanih imen se je znašlo na seznamu »srečnežev«, ki so menda pokupili stanovanja po približno 1300 evrov za kvadratni meter. To je dva- do trikrat manj, kot so takrat, v letih 2004 in 2005, znašale tržne cene (gibale so se od 3500 evrov do 4100 evrov za kvadratni meter). Milan Pukšič, član uprave Gradisa skupina G, Uroš Ogrin, predsednik uprave Gradisa skupina G, Edvard Oven, nekdanji direktor Stanovanjskega sklada RS, Primož Pirc, zdajšnji direktor Stanovanjskega sklada RS (ta naj bi stanovanje že prodal), Špela Videčnik (arhitektka projekta), Andrej Cvar (lastnik družbe City Studio, ki je poskrbel za lokacijsko dokumentacijo za projekt Poljansko nabrežje) in Klavdij Kovačič, glavni izvršni direktor Gradisa skupina G ... je le nekaj imen s seznama.

Zanimivo pa je, da jim v prijavi očitajo kazniva dejanja davčne utaje (cene so bile domnevno nižje zaradi tega, da ni bilo potrebe po obračunu bonitet), pa tudi dajanja podkupnin. Ta očitek leti zlasti na odnos med vodstvom Gradisa skupina G in vodstvom republiškega stanovanjskega sklada, ki je večino stanovanj v Poslovno-stanovanjskem kompleksu tudi odkupil. Uroš Ogrin, predsednik uprave Gradisa skupina G, očitke zavrača, za Delo pa je povedal, da imen kupcev stanovanj ne more potrditi, »med drugim tudi zaradi varstva osebnih podatkov«. Dodal je, da so lastniki »razvidni iz javnih knjig«.

Dodajmo, da je večina stanovanj v zemljiški knjigi še kar vpisanih na Stanovanjski sklad ter na Gradis. Je pa ob tem Ogrin dejal, da je bila pogodba med njim in Gradis skupino G, d. d., sklenjena pod enakimi pogoji kot z drugimi kupci, ki jim je Gradis skupina G prodala stanovanja. »Cena kvadratnega metra za moje prvo stanovanje je znašala 1448 evrov za kvadratni meter [kar je 11 odstotkov več od prodajne cene na lokaciji] in parkirno mesto 10.500 evrov [kar je 35 odstotkov nad prodajno ceno na lokaciji], drugo stanovanje pa je stalo 1397 evrov za kvadratni meter.« Zatrdil je še, da je postopek vpisa v zemljiško knjigo v teku.

Sicer pa je v poslovno-stanovanjskem kompleksu Poljansko nabrežje večino stanovanj po ugodni ceni odkupil Stanovanjski sklad Republike Slovenije, javni sklad - skupno 603 stanovanja in 1002 parkirni mesti na podlagi prodajne pogodbe z dne 26. avgusta 2003 in k njej sklenjenim dodatkom. Investitor je bila družba Gradis GP gradbeno podjetje Jesenice, d. d., ki je pravni prednik družbe Gradis skupina G, d. d. Stanovanjski sklad Republike Slovenije, javni sklad, je bil takrat zainteresiran za 108 stanovanj s površino večjo od 100 m², ki jih je tudi ponudil na razpisu. Za vsa stanovanja je ob prodaji Stanovanjskemu skladu Republike Slovenije, javnemu skladu, veljala cena prodajnega kvadratnega metra stanovanja 1300 evrov z DDV, cena parkirnega prostora pa 7750 evrov z DDV.

Kot je dejal Ogrin, je Gradis skupina G sna trgu samostojno prodal 25 stanovanj s prodajno površino od 79 do 240 m², pri čemer je pri največjih samo terasa velika več kot 100 m² (všteta je v skupno površino stanovanja). Cene teh stanovanj so bile določene v tolarjih z revalorizacijsko klavzulo do dneva plačila. Cene prodajnega kvadratnega metra Gradis skupine G so bile ob prevzemu v poprečju višje za 19 odstotkov, parkirnih mest pa skoraj 40 odstotkov glede na cene enakih stanovanj in parkirnih mest Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, javnega sklada, vse v odvisnosti od dneva plačila.

Drago Kos, vodja protikorupcijske komisije, je za Delo dejal, da ne more napovedati, kdaj bo raziskava končana, neuradno pa je predvidel, da naj bi trajala poldrugi mesec.

Iz torkove tiskane izdaje Dela