Tiskane izdaje
Ljubljana – Ali bo zdravstvena blagajna pod vodstvom Sama Fakina kolapsirala, je težko reči, kljub današnjim tri ure trajajočim tiskovnim konferencam, najprej pri Fakinu in nato še pri ministru za zdravje Dorjanu Marušiču in njegovi ekipi.
Samo Fakin poudarja, da so razmere kritične, da bo imela blagajna (ZZZS) konec leta 55 milijonov evrov primanjkljaja in bo torej delno plačilno nesposobna, zato ne bo mogla več v celoti plačevati izvajalcev. Ali bo v tem primeru odstopil? »Ne, saj nisem odgovoren za nastale razmere,« je dejal Fakin, ki je spomladi, ko je vnovič kandidiral za direktorja ZZZS, napovedoval, da bo skrajšal čakalne dobe. Iz tega zdaj seveda ne bo nič, saj pravi, da so celo plače v zdravstvu ogrožene. Kaj pa bolniki?
»Ne bojim se za bolnike, bodo pa finančne težave pri plačilu računov bolnišnic. Smisel vseh teh groženj, da bodo oškodovani bolniki, je, da se ohranijo stari privilegiji,« meni Fakin o napovedih direktorjev bolnišnic, da bodo zmanjšanje sredstev občutili bolniki. »Ali bomo dali na prvo mesto plače ali bolnike?« sprašuje in pojasni, da se stroški dežurne službe niso nič znižali, čeprav je minister sprejel pravilnik za njeno ureditev. Prav tako v zdravstvu ne upoštevajo priporočila vlade za zmanjšanje števila zaposlenih, in zdravnike in sestre še kar naprej zaposlujejo.
Z rebalansom finančnega načrta, ki ga je vlada prejšnji teden zavrnila, je nameraval zmanjšati sredstva bolnišnicam, povečati pa sredstva za zdravila, medicinske tehnične pripomočke in bolniški stalež. Če bolnišnice ne bi zmogle, bi lahko najele kredit, je dejal, v nasprotju z ZZZS, ki se po sklepu vlade medletno ne sme zadolževati.
Fakin računa na ukrepe vlade
ZZZS bo po Fakinovih napovedih konec leta v vsakem primeru v izgubi, saj so prihodki manjši, kot je bilo načrtovano, izdatki pa večji. Če bi rebalans obveljal, bi bil primanjkljaj predvidoma 25 milijonov (to je en odstotek celotnega zdravstvenega proračuna), brez rebalansa pa ga bo za 55 milijonov evrov, je napovedal. Po sklepu vlade mora zdaj pripraviti nov rebalans. Fakin je včeraj povedal, da ukrepov, ki jih je predlagal Marušič, ne more upoštevati pri rebalansu. Hkrati je vladi predlagal, naj (v okviru aneksa 3) sama sprejme ukrepe za znižanje stroškov: zmanjša program akutne bolnišnične obravnave za dva odstotka, zmanjša število operacij za endoprotezo kolka, kolena in nekatere druge operacije, zniža plačilo dežurne službe, zmanjša število zdravnikov pri dializi in v psihiatriji, omeji sredstva za terciar in podobno.
Minister Marušič
ima drugačne podatke
Minister za zdravje Dorjan Marušič Fakinovim napovedim ne verjame povsem: »Počakajmo, kakšno bo decembra realno stanje. V zdravstvu ni zelo kritično, pa tudi rožnato ne. A ocena o 55 milijonih evrov primanjkljaja je pretirana.« V zdravstvu so vedno in v vseh državah finančne težave. Groziti bolnikom in zaposlenim je zato nesprejemljivo. »Najprej je treba zagotoviti oskrbo državljanom. Ne more ostati devet tisoč bolnikov brez zdravljenja,« je dejal. Po reorganizaciji dežurstev je 11 dežurnih mest v državi manj, kar pomeni 2,5 milijona evrov prihranka. Po ministrovih besedah je zdravstvo za dvig plač izpred treh let – okoli 200 milijonov evrov na leto – že prihranilo.
Marušič se ne strinja s Fakinovo namero, da bi varčeval samo pri bolnišnicah. Te intenzivno skrajšujejo čakalne dobe (glej tabelo). Število čakajočih za preglede in operacije se je v letu dni zmanjšalo za več kot polovico, čakajočih čez dopustno čakalno dobo (mesec, tri mesece ali šest mesecev glede na stopnjo nujnosti oziroma leto dni za ortopedijo in ortodontijo) je le še 2913. Za odpravo teh čakalnih dob bi potrebovali dodatnih 5,6 milijona evrov, so izračunali na ministrstvu. Neetično bi bilo zmanjšati bolnišnicam denar za zdravljenje 9000 bolnikov na leto, meni Marušič. Poudarja, da prihrankov v resnici ne bi bilo, če ne bi odpuščali zdravnikov in sester.
Za delavce v BiH
12,5 milijona evrov
Marušič poudarja, da ostri rezi v bolnišnice niso dopustni nikjer na svetu, in v zvezi s tem še vedno pričakuje, »da bo nekatere srečala zdrava pamet«. Rezerve so po njegovem pri zdravilih, medicinskih tehničnih pripomočkih in prerazporejanju programov. Ministra je zelo presenetilo, da je ZZZS čez poletje ugotovil, da mora plačati toliko milijonov za mednarodne obveznosti. Po Fakinovih besedah gre za 12,5 milijona evrov obveznosti iz let 2008 in 2009, ki jih je treba plačati za slovenske delavce na ozemlju nekdanje Bosne in Hercegovine. Dolgove poravnava za nazaj, ker je šele spomladi letos uskladil obrazce za poravnavo dolgov. Če ZZZS ne bo plačal, naši nekdanji delavci v BiH morda ne bodo mogli do zdravstvenih storitev, je dejal. Prav tolikšen znesek, dobrih 12 milijonov evrov, pa je nameraval Fakin odvzeti slovenskim bolnišnicam in tako onemogočiti zdravljenje devet tisoč slovenskim bolnikom.
Minister kljub padcu vlade intenzivno pripravlja rešitve za dodatno znižanje stroškov v zdravstvu pri zdravilih (pravilnik za znižanje cen, enovit razpis za bolnišnična zdravila), danes bo v uradnem listu objavljen pravilnik o cepljenju proti HPV (tudi pričakuje prihranke), je povedal. Včeraj je predstavil finančne temelje zdravstvene reforme, ki bi povsem odpravila težave zdravstvene blagajne. Zanjo ima zdaj spisan tudi zakon, a ta bo čakal novega ministra ali ministrico.
Odprava dopolnilnega zavarovanja
Bistvo reforme je odprava dopolnilnega zavarovanja. Nova dajatev – participacija je končno prestala medresorsko usklajevanje, je povedala dr. Valentina Prevolnik Rupel.
Osnovna različica izračunov kaže, da bi namesto 24 evrov, kolikor plačujemo zdaj zasebnim zavarovalnicam, plačevali v štirih različnih plačilnih razredih glede na doseženi bruto dohodek v koledarskem letu, in sicer od najmanj 12 do največ 25 evrov na mesec. Tako bi zbrali v javni zdravstveni blagajni 264,2 milijona evrov (z dopolnilnimi zavarovanji zberemo okoli 400 milijonov).
Reforma zadeva tudi skrb za dolgotrajno oskrbo. Zanjo bi plačevali na novo od dva do pet evrov in tako zbrali potrebnih 46,2 milijona evrov. Ni še dogovorjeno, ali bi novo dajatev pobiral ZZZS ali Durs – strošek pobiranja bi bil predvidoma osem milijonov evrov (zdaj v okviru dopolnilnih zavarovanj v povprečju 45 milijonov evrov). Hkrati bi se morali delno odpovedati nekaterim pravicam.
