Tiskane izdaje
Iskalci arheoloških zakladov bodo do konca letošnjega septembra z modernimi instrumenti preiskali kar 16 hektarov ptujskega griča Panorama. Do novembra pa bo že znano, kaj lahko pod zemljo pričakujejo arheologi, ko bodo začeli izkopavati. Predvsem pa bo potem že mogoče bolj jasno začrtati obrise rimskega mesta Poetoviona, pa tudi srednjeveške podobe tega griča.
Izhodišča za ureditev Panorame je že pred osmimi leti pripravila ptujska arheologinja Marija Lubšina Tušek. Predstojnica Inštituta za arheologijo ZRC SAZU Jana Horvat vodi sedanje geofizikalne raziskave, ki jih je mestna občina Ptuj na javnem razpisu zaupala edinemu ponudniku - podjetju Gearh iz Maribora. Z njim je podpisala pogodbo za 36.500 evrov.
Prve podobne raziskave so na manjšem delu Panorame opravili že leta 2006 pod vodstvom Dušana Mlacovića in takratni pogled pod površino Panorame je pokazal gosto prepredeneo mrežo dobro vidnih in ohranjenih ostankov rimskega mesta. Prva arheološka izkopavanja na vrhu Panorame pa so bila opravljena že pred več kot stoletjem.
Pred leti je država Slovenija območje Panorame in pod njim ležeči del naselja Vičava zaščitila kot arheološko območje. Po drugi vojni je bil na tem griču sadovnjak, ki so ga lani odstranili. Aktualni ptujski načrti obljubljajo na celotnem območju arheološki park, pravkar podpisana koalicijska pogodba večine v mestnem svetu pa daje temu parku posebno prednost. Jasno pa je, da bo pot do njega še dolga in da je takšne načrte mogoče udejanjati postopoma. Ker bodo s sedanjimi raziskovanji odkrili, kje in koliko je arheoloških ostalin v zemlji, bo šele potem mogoče začeti konkretno načrtovati videz, strukturo in podobo arheološkega parka - ta naj bi poleg novih turističnih možnosti prebivalcem mesta ponudil privlačne sprehajalne možnosti sredi mesta. Ptuj se je namreč v dosedanjem gradbenem razvoju že povsem ovil okoli celotnega griča, tako da je zdaj to največja zelena oaza v mestu.
Strokovnjaki podjetja Gearh zdaj Panoramo "režejo" na posamezne kvadrante in znotraj njih preiskujejo tla z magnetnimi detektorji, ki razločijo magnetnost različnih materialov, ne samo kovin. To metodo preiskovanja kombinirajo z georadarjem, s katerim "božajo" površino griča, sodobne naprave pa razlikujejo tudi razllično upornost materialov pod površino, dodali pa so še dvodimenzionalno tomografijo. Z vsemi temi "pogledi" pod površino bodo grič tako "slekli", da bodo po končanih terenskih delih z računalniško obdelavo lahko prikazali tridimenzionalno podkožje celotne Panorame.
