Kriminalisti v azilu štajerskega šerifa

Franc Kangler se je pred volitvami bahal s super modernim azilom za živali.

Objavljeno
05. avgust 2011 19.35
Posodobljeno
06. avgust 2011 07.00
Aleš Andlovič
Aleš Andlovič
MARIBOR – Mariborski župan Franc Kangler se je trkal po prsih in se bahal s postavitvijo novega azila za zapuščene živali skorajda bolj kot Hanibal, ko je v antiki s sloni prečkal Alpe. Toda enemu izmed Kanglerjevih spomenikov (kot so med Mariborčani dobile ime zgradbe, zgrajene pod režimom zdajšnjega župana) se po slabih dveh letih že majejo temelji. Azil je do grla zabredel v nadvse resne finančne težave in le še vprašanje časa je, kdaj bo edino mariborsko živalsko zavetišče prisiljeno zapreti vrata, živali pa preprosto vreči na cesto. In kje bo končalo več kot 30 psov in 85 mačk, kolikor jih je trenutno našlo začasni dom v enem od – po Kanglerjevih besedah – najmodernejših azilov v Sloveniji?

Milijon in dvesto tisoč evrov je stal projekt izgradnje novega azila, ki so ga pompozno odprli jeseni 2009. Vsa mariborska politična smetana je takrat ponosno korakala po boksih zavetišča, v katerem naj bi bilo prostora za 54 psov in 35 mačk. Koncesijo za opravljanje azila je prevzelo Društvo za varstvo in proti mučenju živali Maribor ter zaradi tega zašlo v resne finančne težave. In to takšne, da ni več videti luči na koncu predora. Neuradno naj bi se dolgovi azila približevali sto tisočakom, zaposleni pa so v letošnjem letu prejeli samo eno plačo. Toda šesterica zaposlenih kljub neplačilu vztraja zaradi ljubezni do živali. Verjetno bi v katerem drugem podjetju že zdavnaj odložili orodje in stavkali pred zgradbo velikih lastnikov.

Nič več plina


Četudi bi se odločili za stavko – komu pa naj se gredo potožit? Mariborski občinski upravi, ki se je samo ob odprtju bahala z zavetiščem? Odkar je azil zašel v rdeče številke, mu domala vsi obračajo hrbet, med njimi je tudi nekdanji podžupan Rok Peče, ki je krivdo za primanjkljaj v blagajni azila obesil društvu: »Če je imelo staro zavetišče v Zrkovcih podpisane pogodbe o financiranju s 30 občinami, jih zdaj sodeluje precej manj. Nihče se ne potrudi, da bi pritegnil druge občine k sodelovanju.« Že pred časom je protestno izstopil iz društva, menda iz osebnih razlogov. Mačehovski odnos je pokazala tudi mariborska občina, ki je od društva vsako leto zahtevala še plačilo skoraj 24.000 evrov za koncesijo. Pod pritiski in zaradi resne grožnje stečaja so mestni svetniki maja letos vendarle popustil; neprofitno društvo so oprostili nadaljnjega plačevanja koncesije.


VEČ V TISKANI IZDAJI SLOVENSKIH NOVIC: Premraženi