Tiskane izdaje
Pozabljeni odlok
MOP mora vladi do konca julija predlagati načrt za sanacijo nezakonitega odlagališča odpadkov v Bukovžlaku. Zanj policija ni odkrila krivca, analize odpadkov in izcednih voda pa kažejo, da so neznane osebe leta 2006 v Bukovžlak dovažale zastrupljeno zemljo z območja Stare Cinkarne. To pa še ni vse. Potrdilo o rabi prostora, ki ga je ministrstvu 18. junija izdala Mestna občina Celje (MOC), kaže, da sta okoli dve tretjini odlagališča Bukovžlak z občinskim aktom opredeljeni kot varovano območje grobov in grobišč vojnih in povojnih žrtev. Gre za odlok Skupščine občine Celje o zavarovanju in začasnem urejanju grobišč in grobov vojnih in povojnih žrtev revolucije iz leta 1993.
Najprej arheološki ogled
Tanja Bolte, direktorica direktorata za okolje na ministrstvu za okolje in prostor, potrjuje, da za vlado pripravljajo več predlogov za okoljsko sanacijo Bukovžlaka in s tem za odpravo kršitev evropskih direktiv. Postavili bodo tudi merilnike vpliva deponije na podzemne vode. Če ne bodo pretirani, deponije ne bodo prestavljali. »Kamorkoli bi odpadke prestavljali, bi ustvarili nov Bukovžlak,« pravi Boltetova. O odkritju, da so pod odpadki grobišča, pa dodaja, da so ministrstvo za kulturo že zaprosili za arheološki ogled Bukovžlaka in napotke, kaj je mogoče storiti.
Celjski odlok iz leta 1993, v katerem je grobišče na parceli 115/1 imenovano Bežigrad-Gaje-Čret, vsa grobišča v občini definira kot nedotakljiva in prepoveduje kakršnekoli posege razen raziskav ali ureditve grobišč samih.
Spomnimo, da se je z omenjeno parcelo oziroma nekdanjimi njivami na njej pred nekaj leti živahno trgovalo. Od takrat so lastniki parcele podjetja Agro Bik, Agro Fin in Agro Plus, občanka in občan iz Dramelj, ki njiv nista prodala, ter MOC, ki je tudi upravljavka parcele, s katero se zdaj ukvarjajo vlada, komisija in Sodišče EU.
Vsaj gradnja ni mogoča
Po besedah Ingrid Mastnak, občinske vodje oddelka za okolje, prostor in komunalo, je občinski plan parcelo že spremenil iz kmetijskega v stavbno zemljišče za industrijsko rabo. Je torej na deponiji mogoče graditi? »Ne,« zagotavlja Mastnakova, »prej bi bilo treba sprejeti izvedbeni prostorski akt.«
