Pod pragom revščine vse več ljudi

Lani je bilo pri nas socialno ogroženega že 12,3 odstotka prebivalstva. Štiričlanska družina je morala imeti vsaj 1144 evrov razpoložljivega neto dohodka na mesec za dostojno življenje.

Objavljeno
18. oktober 2009 00.10
K. H.
K. H.

Po podatkih Raziskovanja o dohodkih in življenjskih pogojih (SILC) za leto 2008 je lani 12,3 odstotka prebivalcev živelo pod pragom revščine, kar je za 0,8 odstotne točke več kot leto prej, so sporočili s Statističnega urada Slovenije ob včerajšnjem svetovnem dnevu revščine. Mesečni prag tveganja revščine za enočlansko gospodinjstvo se je v Sloveniji lani zvišal s 495 evrov na 545 evrov - vsaj toliko bi morala zaslužiti enočlanska družina, da bi preživela en mesec. Štiričlanska družina z dvema odraslima in dvema otrokoma, mlajšima od 14 let, je morala imeti v letu 2008 vsaj 1144 evrov razpoložljivega neto dohodka na mesec, dvočlansko gospodinjstvo brez otrok pa vsaj 817 evrov na mesec.

 

V najslabšem položaju so bila lani gospodinjstva brez delovno aktivnih članov, najbolj tista z vzdrževanimi otroki (57 odstotkov), sledijo pa enočlanska in enostarševska gospodinjstva ter starejši pari brez vzdrževanih otrok. Med najbolj ogroženimi so bile tudi vse neaktivne osebe, med temi pa so še posebno izstopale brezposelne osebe. Visoko stopnjo revščine so zaznali še med starejšimi ženskami in najemniki stanovanj. Stopnja tveganja revščine pa je bila najnižja v delovno intenzivnih gospodinjstvih, v katerih so bili vsi odrasli člani zaposleni ali samozaposleni, in pri delovno aktivnih osebah (3,6 oziroma 5,1 odstotka).

 

Če v dohodek ne bi šteli socialnih transferjev (družinskih in socialnih prejemkov), bi se stopnja tveganja revščine za lansko leto skoraj podvojila in bi znašala 23 odstotkov, pri starejših osebah pa 32,9 odstotka. Če bi odšteli pokojnine, bi se stopnja tveganja revščine še zvišala, in sicer na 38,6 odstotka, pri starejših od 64 let pa kar na 85,3 odstotka. Socialni transferji so, kot kažejo podatki, v Sloveniji še vedno pomemben dejavnik zniževanja revščine. Na podatke o deležu ljudi, ki je pod pragom revščine letos, bo treba še počakati, a ker se povprečna plača znižuje, povečuje pa se delež brezposelnih, je pričakovati, da bo ta odstotek še višji. Avgusta letos je minimalna bruto plača v Sloveniji znašala 597,43 evra oziroma približno 431 evrov neto, kar je daleč pod izračunanim pragom revščine za lansko leto. V primerjavi z mesecem poprej se je avgusta tudi število delovno aktivnih prebivalcev znižalo za približno 2200.

 

Povprečna neto plača za avgust 2009 je bila za 0,4 odstotka nižja od julijske in je znašala 918,28 evra, povprečna bruto plača (1415,08 evra) pa je bila nižja za 0,6 odstotka od povprečne bruto plače za julij 2009. Ker se cene življenjskih potrebščin v primerjavi s preteklim mesecem v povprečju niso spremenile, je bilo tolikšno tudi realno znižanje plače.

 

Plača se je znižala v večini dejavnosti, najopazneje v gradbeništvu, kar za štiri odstotke, ter v dejavnosti oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja (za 2,1 odstotka). Med redkimi dejavnostmi, v katerih se je zvišala, pa so bile kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti (za 2,2 odstotka) ter zdravstvo in socialno varstvo (za 1,4 odstotka).

Iz tiskane izdaje NeDela