Pod žarometom: Marjan Turnšek

Novi mariborski metropolit Marjan Turnšek se dobro zaveda, na kakšen stol se je usedel včeraj: »Težko je, a upam si upati, da še ni vse izgubljeno.« Normalno je, da Cerkev upravlja svoje materialne dobrine kot dober gospodar, je monsignor Turnšek razmišljal včeraj in v isti sapi priznal, da se je dosedanji način mariborske nadškofije »izkazal kot neprimeren«. V prihodnje ga bodo preuredili, je napovedal.

Po blaženem Antonu Martinu Slomšku že sedmi mariborski škof ve, kaj hoče. Tako ga opisujejo duhovniki in poudarjajo, da je takšen tako na duhovnem kot tudi na materialnem področju. Papež je Turnška pred slabimi petimi leti imenoval za prvega ordinarija novoustanovljene murskosoboške škofije, novembra leta 2009 pa je bil kot nadškof pomočnik premeščen v mariborsko nadškofijo. Pri Slovenski škofovski konferenci je odgovoren za karitativno dejavnost.

V dobrem letu je mojster dogmatične teologije zagotovo dodobra spoznal najvplivnejše posvečeno osebje z vrha štajerske metropolije, zato ga lahko upravičeno pozovemo, naj z več energije in odločnosti, kot je je premogel njegov predhodnik, opravi tisto znano svetopisemsko maniro ločevanja zrn od škodljivih plev. S tistim za krščanstvo značilnim »upanjem proti upanju« se sicer lahko potrudimo in verjamemo njegovi napovedi, da mora Cerkev v ekonomiji namesto po poti preostalega sveta kreniti »po poti krščanskega socialnega nauka, ki temelji na evangeljskih vrednotah«, a če mu iz mašinerije razglašenih mariborskih zvonov kmalu ne bo uspelo odstraniti peska – kaj peska, kamnov –, se bodo spretni soavtorji bolnih odločitev nadškofijskega gospodarstva iz preteklosti z lahkoto potuhnili. Za oris, kam merimo, naj omenimo tiste milijone evrov, ki so jih Dravske elektrarne posodile Zvonu 1. Kje že je končal ta denar? Morda, ob podpori prejšnje vlade, prek slamnate mariborske družbe Julius v Petrolu?

Kar v finančno zavozlani mariborski nadškofiji ni uspelo Antonu Stresu, trenutnemu ljubljanskemu metropolitu, bo uspelo Turnšku. Tako menijo nekateri od posvečenih mož, ki so od blizu spremljali finančne poteze prejšnjega nadškofijskega ekonoma Mirka Kraševca. Tako pričakujejo nekateri nadzorniki nadškofijskih Zvonov, ki vedo povedati, da je bilo »po naročilu osebe xy« po marsikaterem sestanku nadzornikov že naslednjega dne iz poročila seje izbrisano tisto, kar so sklenili. Po naročilu ekonoma.
Podivjanost duhov je huda reč. Res je, da monsinjor Turnšek ni uradni eksorcist mariborske enote Katoliške cerkve, a z gotovostjo lahko zapišemo, da se na eksorcisem dobro spozna. Pa še kako!