E-napotnice: Podatki o čakanju nepopolni in napačni

Ljubljana – Projekt e-napotnice, ki je stal 24,9 milijona evrov, kaže prve rezultate. Na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravja so po mesecu dni, odkar je čakalne dobe začel beležiti računalniški sistemi, objavljeni podatki o čakalnih dobah. Ko smo jih preverili, se je izkazalo, da so – nepopolni in napačni.

Poskušali smo ugotoviti, kolikšne so čakalne dobe za obisk otroka pri otroškem psihiatru. Po podatkih zavoda za zdravstveno zavarovanje deluje v Sloveniji 21 pedopsihiatričnih ambulant, vendar so na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravja (NIJZ) objavljeni podatki za le devet ambulant, torej manj kot polovico. Ko smo v nekaterih ambulantah preverili, ali so podatki pravilni, so se izkazali za popolnoma napačne.

Primer: za ambulanto v zdravstvenem domu Škofja Loka je na portalu NIJZ pisalo, da je čakalna doba za prvi pregled z napotnico »hitro« 39 dni, sestra pa je povedala, da sploh ne naroča, saj so vsi termini do konca šolskega leta polni in bo začela ponovno naročati septembra, torej čez štiri mesece. Zelo podobno smo izvedeli v ambulantah zdravstvenih domov v Šiški v Ljubljani in Novi Gorici. Pa tudi v Luciji: če bi verjeli podatkom NIJZ, ima ta ambulanta čakalno dobo nič dni, v resnici pa je vključeni telefonski avtomat povedal, da zaradi dopusta ambulanta ne dela in da naj pokličemo po 10. maju. Zares nenavadni pa so bili podatki za ambulanto v Novem mestu: v petek je imela najkrajšo čakalno dobo v Sloveniji, 21 dni, v ponedeljek pa daleč najdaljšo, kar 233 dni. Ko smo poklicali, je zdravnica povedala, da bi nas lahko naročila za 29. maj, torej čez 20 dni. Podobno je bilo tudi s podatki drugih specialnosti in storitev. Zakaj je tako?

Centralni računalniški sistem v »procesu A« pošlje poizvedbo v posamezne računalnike izvajalcev vsake pol ure. Izvajalci imajo posebne module, v katere nastavijo mogoči datum za pregled, nato računalnik sam izračuna in prikaže podatek na portalu. V »procesu B« pa računalnik ponoči celoten seznam prekopira. Nato pride sicer včasih do razlik med procesoma in v zvezi s tem do A in B, je povedal David Breznikar iz NIJZ. »Problem je pri izvajalcih. Če napačno nastavijo termine, je podatek napačen,« je dejal. Vsi izvajalci se z e-naročanjem tudi niso povezali, zato so podatki pomanjkljivi. Meni, da se niso vključili, ker se bojijo nadzora; računalniški sistem namreč omogoča popoln nadzor nad čakalnimi vrstami. Gre za okoli 40.000 procesov in torej prav toliko čakalnih vrst pri okoli 700 izvajalcih. Sistem je iz Hrvaške, izvajalec in vzdrževalec tudi; na Hrvaškem po začetnih težavah menda vse dobro deluje.