Podelili priznanja za naj prostovoljce

Za naj prostovoljce leta so nazivi pripadli Rusmirju Deliću, Dimitriju Amonu in Antunu Kvasiću ter Almi Lei Ojsteršek, Emini Hadžić ter Željki Vovk. Naziv naj prostovoljski projekt 2008 je pripadel društvu Prva medicinska pomoč Rogašovci.

Objavljeno
11. junij 2009 22.01
Posodobljeno
11. junij 2009 22.01
Ka.K./STA
Ka.K./STA
Brdo pri Kranju - Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik je pojasnil, da bi bili brez nevladnih organizacij in prostovoljcev programi ministrstva šibkejši in siromašnejši. Tako na ministrstvu vsako leto temu področju namenjajo vse več sredstev, to pa zato, da bi lahko programi prostovoljstva živeli. Kot je še dodal, so se ta sredstva v zadnjih 10 letih več kot potrojila. "Da pa bi dosegli še večjo družbeno podporo prostovoljstva, si je ministrstvo v resolucijo o nacionalnem programu socialnega varstva 2006-2010 kot eno temeljnih usmeritev zadalo prav promocijo in razvoj prostovoljstva," je pojasnil.

 

Predsednik republike Danilo Türk pa je v zvezi s pripravo zakona menil, da mora ta definirati pravice, pa tudi obveznosti prostovoljca, predvsem pa se mora po njegovih besedah prostovoljstvo ovrednotiti kot posebna oblika pomoči. Kot je še pojasnil, je prostovoljstvo med drugim priložnost za razvoj človeških potencialov in drugih človeških vrednot, med katerimi velja na prvem mestu omeniti humanost in solidarnost.

 

V težkih gospodarskih razmerah pomeni prostovoljstvo pomemben socialni kapital, saj med drugim zapolnjuje nekatere praznine v sistemski ureditvi, je menil Türk ter dodal, da je pomembno tudi z ekonomskega vidika, saj bistveno izboljšuje kvaliteto življenja. "Na nek način je prostovoljstvo tudi učni proces in je šola učenja, ki zagotavlja družbeno kohezivnost," je še dejal.

 

Po besedah predsednika so "ljudje, ki veliko naredijo in za to nič ne pričakujejo, zlasti takrat, ko nesebično pomagajo drugim, ljudje plemenitega značaja". "Želim, da bi se sebičnost umikala iz naših src, saj prostovoljstvo, ki temelji na solidarnosti, ne pozna sebičnosti," je svoje želje izrazil predsednik republike.

 

Med pomembne naloge prostovoljstva po njegovem mnenju sodi tudi medgeneracijska solidarnost, katere je danes po njegovih besedah premalo. Türk je še opozoril, da bo leto 2011 evropsko leto prostovoljstva. "Cilji v tem letu so nagrajevanje in priznavanje prostovoljskih aktivnosti za večanje moči prostovoljskih organizacij in vrednosti prostovoljstva v družbi," je poudaril.

 

Na letošnji natečaj za naj prostovoljce je prispelo rekordno število prijav, in sicer kar 180. V treh različnih starostnih kategorijah (do 19 let, od 20 do 30 let ter nad 30 let) za naj prostovoljce in prostovoljke so nazivi in priznanja med moškimi pripadli Rusmirju Deliću, Dimitriju Amonu in Antunu Kvasiću, med ženskami pa Almi Lei Ojsteršek, Emini Hadžić ter Željki Vovk. Za požrtvovalno prostovoljsko delo v okviru projekta Prva medicinska pomoč pa je naziv naj prostovoljski projekt 2008 pripadel društvu Prva medicinska pomoč Rogašovci.

 

Posebna priznanja pa so prejeli Zveza joga društev Slovenije za prostovoljsko izvajanje tedenske vadbe joge v zaporih, Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov za izvedbo velikega mladinskega projekta, ki je v vključil več kot 800 prostovoljcev, ter Barbara Omerzel za njeno preventivno delu z mladostniki in s starši odvisnikov.