Tiskane izdaje
Vse to kaže, da so se poslanci zavedli pomembnosti tematike in bi jo radi s televizijskim prenosom približali javnosti. Pomanjkanje denarja v osnovnem zdravstvu bodo namreč občutili tudi bolniki. Seja odbora za zdravstvo poteka o posledicah aneksa ena k splošnemu dogovoru za leto 2009 na osnovno zdravstvo.
Kot smo že poročali, bo vlada s svojimi finančnimi ukrepi povzročila potop zdravstvenih domov, tako direktorji direktorji zdravstvenih domov, saj vlada po določbi za plače nakazuje manj denarja, kakor je bilo določeno po zakonu. Vladi predlagajo, da osnovnemu zdravstvu in specialističnim ambulantam dodeli dodatnih osem milijonov.
Razcvet ali potop zdravstvenih domov? (Milena Zupanič)
Vlada bo s svojimi finančnimi ukrepi povzročila potop zdravstvenih domov, in ne njihovega razcveta, kakor je zapisala v koalicijski pogodbi. Poglavitni razlog za tekoče poslovanje z izgubo kar 44 od 59 zdravstvenih domov je določba vlade, po kateri za plače nakazuje manj denarja, kakor je določeno po zakonu, a zdravstveni domovi tega ne prenesejo, so na včerajšnji tiskovni konferenci združenja zdravstvenih zavodov zatrdili direktorji zdravstvenih domov. Vladi predlagajo, da z novim aneksom dodeli osnovnemu zdravstvu in specialističnim ambulantam skoraj osem dodatnih milijonov evrov, hkrati pa je nujna odločitev o novih prioritetah v družbi. Bomo dajali denar za asfalt ali zdravje, so se vprašali.
»Imamo dobro organizirano zdravstvo, a čez nekatere meje ne moremo. Zaradi finančnih razmer ima težave celotno zdravstvo in ljudem je treba povedati, kaj jim lahko za ta denar nudimo,« je dejal Jernej Završnik, direktor mariborskega zdravstvenega doma.
Prej ali slej bodo poslovanje z izgubo občutili tudi bolniki, najbrž se bodo tudi v osnovnem zdravstvu pojavile čakalne dobe, čeprav je to nepredstavljivo, je menila Milena Kramar Zupan, direktorica novomeškega zdravstvenega doma.
»Ulkus na nogi lahko povežemo z navadno gazo, kar nas stane en evro, lahko pa ga zdravimo s koloidnim gelom, kar je neprimerljivo bolje, a to stane 150 evrov,« je dilemo ponazoril Stanislav Pušnik, direktor iz Raven.
Prej zastonj, zdaj je treba plačati
»Hrana za otroke, ki so občutljivi na kravje mleko in upravičeni do preparatov, je bila do zdaj brezplačna, po novem morajo starši polovico plačati. Otrok potrebuje dva do tri preparate po 18 evrov na mesec. Starši pridejo k zdravniku in ga z očitkom sprašujejo, zakaj smo naredili tako,« je na neopazno, nikjer na glas izraženo zmanjševanje pravic opozoril tudi Završnik.
Zdravstveni domovi so v zelo drugačnem položaju kot bolnišnice, je opozoril Marjan Pintar iz Nove Gorice. S plačno reformo so se jim plače v povprečju povečale za 15 odstotkov, bolnišnicam za 36, terciarnim ustanovam pa kar za 53 odstotkov. Ker predstavljajo plače kar 70 odstotkov njihovih prihodkov, znižanja sredstev za en plačni razred ne prenesejo, ker nimajo kje prihraniti. Pri zaposlitvah upoštevajo predpisane standarde, za stroške laboratorijev že zdaj ne dobijo dovolj denarja, za zakonsko določeno skrb za posebne odpadke sploh ne dobijo denarja, zdaj za dodatne stroške gripe ravno tako ne. Klic za pomoč je torej namenjen vladi.
Več v tiskani izdaji Dela
