»Podlegli so posvetnemu pohlepu«

Ljubljana – Člani italijanske komisije, ki te dni v Mariboru finalizirajo reševanje peripetij financ mariborske nadškofije, za nas včeraj niso bili na razpolago. Izvedeli smo, da je nekdanji ekonom mariborske nadškofije kanonik Mirko Krašovec nasvete iskal pri številnih politikih. O T-2 naj bi se pogovarjal tako z Mitjo Gasparijem kot s Tonetom Ropom, pa tudi z Matejem Lahovnikom.

Zadnji meni, da je bila ključna napaka za fiasko Zvona 1 in Zvona 2 ta, »da so zanemarili ključno finančno pravilo, ki pravi, da dolgoročnih finančnih naložb nikoli ne smeš financirati s kratkoročnimi viri«. Poleg »čisto posvetnega pohlepa« je po Lahovnikovem mnenju »črna pika tudi sodelovanje v nekaterih spornih zgodbah, kjer sta Zvona očitno odigrala vlogo nekakšnih parkirišč, včasih v povezavi s skladom Julius, včasih z drugimi managerji«. Lahovnik meni, da se v primeru Zvonov in T-2 ni nihče osebno okoristil, »poleg tega pa ne poznam nobenega primera družbe, ki bi jo Zvon izčrpaval z namenom, da bi reševal svoj likvidnostni položaj. Ravno nasprotno.«

Lahovnik še meni, da bi morali v RKC od samega začetka upoštevati temeljno pravilo strateškega menedžmenta, ki pravi, drži se svoje osnovne dejavnosti«.

Škof Štumpf: Javnemu opravičilu sledi odstop

»Občutek sem imel, da želite pripomoči k razčiščevanju stvari. Na podlagi vprašanj, ki ste mi jih poslali, tega občutka nimam več. Zato sem vam lepo napisal, da srečanje z vami odpovedujem,« nas je kanonik Mirko Krašovec včeraj odslovil na pragu mariborske nadškofije. Ko smo mu vprašanja, ki so nastala s pomočjo nekaterih duhovnikov in nadzornikov nadškofijskih družb, poslali, je odgovoril, da ugotavlja, »da se vprašanja v večini dotikajo vsebin, ki so brezpredmetne ali zunaj moje pristojnosti«. Kakšno naj bi bilo nadaljnje ravnanje odgovornih za nastale razmere, smo povprašali murskosoboškega škofa Petra Štumpfa.

Škof Peter Štumpf ugotavlja: »Da se bo celotna zgodba začela reševati v korist Cerkve in tudi ljudi vlagateljev, je potrebno najprej moralno očiščenje. Vsi, ki so bili neposredno vpleteni v to zgodbo, bi se morali javno in iskreno opravičiti najprej gospodu nadškofu Francu Krambergerju, ker so zlorabili njegovo dobroto in zaupanje, in potem vsem, ki so jih s svojimi ravnanji prizadeli.

Gospod nadškof Kramberger je človek dialoga. Je humanist, ne samo v teoretičnem pogledu, ampak predvsem v odnosu. Vsak je lahko pritisnil na kljuko vrat njegove pisarne. Nikogar ni zavrnil. Ko so k njemu prihajali takšni in drugačni strokovnjaki, tudi iz področja ekonomije in gospodarstva, jih je poslušal, opozarjal in dal ustrezna navodila. Kaj so potem počeli oni, vedo sami.

Povrnitev škode

Javnemu opravičilu sledi odstop odgovornih za nastale razmere z vseh funkcij, ki so ključne za moralno in versko podobo Cerkve ter njen gospodarski in finančni položaj. Končno bi morali del svojega premoženja odstopiti skladom, da bi delničarjem vsaj simbolično povrnili škodo, ki so jo utrpeli. To je prvi, najpotrebnejši moralni korak. Šele nato lahko sledi gospodarska in finančna sanacija ter nova, prečiščena, moralna podoba Cerkve. To je za Cerkev zelo pomembno, kajti tako na lastnem primeru daje vsej javnosti zgled, kako v podobnih primerih v državi ali v podjetjih pa tudi v holdingih, ki so se znašli v podobnem položaju, ravnati. Najprej moralno očiščenje, potem pride vse drugo. Če tega ni, potem ni niti resnice. Vse je samo še špekulacija, rešitve pa od nikoder.«

Kanonika mariborske nadškofije Mirka Krašovca smo med drugim vprašali, koliko delovnih mest je zagotovila mariborska nadškofija, kako jih vzdržuje in ali bodo kmalu sledila odpuščanja. Povprašali smo ga tudi, kdaj je mariborska nadškofija na pomoč poklicala italijansko komisijo, katere dogovore so že dosegli, in ali je Gospodarstvo rast sodelovalo s politiko. Kraševec ni želel odgovoriti niti na vprašanje, s katerimi politiki vse se je pogovarjal v sklopu vodenja nadškofijskih financ in ali je bil posojeni denar od Dravskih elektrarn legitimno porabljen (denar ni šel za dokapitalizacijo Zvona Dva, kot je bilo to predstavljeno nadzornikom Zvona Ena, temveč so s tem denarjem ustanovili slamnato družbo Julius, prek katere so kupovali delnice Petrola).

Je pa Krašovec na kratko odgovoril na naše vprašanje, ali ima on osebno ali Gospodarstvo rast svoje premoženje v obliki delnic papirne industrije v Argentini, kot to menijo nekateri duhovniki mariborske nadškofije: »To je izmišljeno, na to nima smisla odgovarjati.«