Podnebne spremembe naj bi bile v ospredju predsedovanja

Bruselj - Minister za okolje in prostor Janez Podobnik se je danes v Bruslju sešel z evropskim komisarjem za okolje Stavrosom Dimasom, s katerim sta govorila o nekaterih aktualnih temah v luči slovenskega predsedovanja Evropski uniji. Slovenija bo v času predsedovanja na področju okolja izpostavila predvsem podnebne spremembe, ki so tudi trenutno zelo aktualne. Komisar je ob tej priložnosti Slovenijo pohvalil, da svoje obljube glede okolja tudi izpolni.

Podobnik je danes, dan pred torkovim zasedanjem Sveta EU za okolje, povedal, da priprave na predsedovanje potekajo zelo dobro, sodelovanje z Evropsko komisijo pa je po njegovih besedah odlično. Slovenija se pripravlja na teme, s katerimi se bo ukvarjala v času predsedovanja. Poleg klimatskih sprememb bodo med prednostnimi nalogami na področju okolja še biološka raznolikost, revizija sistema trgovanja z dovolilnicami za izpuste ogljikovega dioksida in kakovost zraka.

V času predsedovanja namerava Slovenija še nadalje izpostavljati pomembnost velikopoteznih načrtov na področju okolja, poseben poudarek pa naj bi namenila tudi gozdu in lesu. "Biološka raznolikost, biogorivo druge generacije, nove tehnologije v luči doseganja lizbonskih ciljev - ta usmeritev je zelo dobro sprejeta," je danes poudaril Podobnik, ki se je sešel tudi z nemškim in portugalskim kolegom Sigmarjem Gabrielom in Francescom Nunesom Correio.

Okoljski ministri bodo v torek obravnavali razvoj podnebnega režima po letu 2012. Slovenija podpira cilj EU, da do leta 2020 zmanjša izpuste toplogrednih plinov glede na izhodiščno leto po Kjotskem protokolu za 30 odstotkov, če bodo tudi druge razvite države sprejele primerljive obveznosti, ter za najmanj 20 odstotkov ne glede na druge države.

Pomembna točka razprave bo tudi omejevanje izpustov toplogrednih plinov, in sicer vključitev letalskih dejavnosti v sistem za trgovanje z dovolilnicami za izpuste in zmanjševanje izpustov ogljikovega dioksida iz osebnih vozil. Slovenija podpira tako prvo pobudo kot predlog glede osebnih vozil, ki predvideva nadomestitev prostovoljnih sporazumov s pravno zavezujočimi predpisi za proizvajalce.

Okoljski ministri bodo pripravili tudi prispevek k spomladanskemu zasedanju voditeljev držav in vlad, ki bo 8. in 9. marca v Bruslju.

Pahor: Podnebne spremembe postajajo politično vprašanje

Predsednik SD in evropski poslanec v politični skupini Evropskih socialistov (PES) Borut Pahor pa je na današnji javni razpravi o energiji in podnebnih spremembah poudaril, da slednje niso več le strokovno, ampak tudi vse bolj pomembno politično vprašanje. Vladne in evropske politike bodo imele odločilen vpliv na soočanje s posledicami podnebnih sprememb, je bil ob tem prepričan Pahor.

Sodelujoči v javni razpravi so se posvetili predvsem negativnim posledicam segrevanja ozračja, ki je po besedah Lučke Kajfež Bogataj, evropske predstavnice v Mednarodni skupini ZN o podnebnih spremembah (IPCC), nedvoumno in vse hitrejše. Tako je Milena Horvat iz Instituta Jožef Stefan (IJS) opozorila, da danes že milijarda ljudi čuti pomanjkanje pitne vode, zaradi podnebnih sprememb pa se bo ta delež do leta 2030 dvignil na četrtino vseh prebivalcev planeta.

V Sloveniji se bo v prihodnje povečal delež ekstremno močnih nalivov

V Sloveniji bo v prihodnje padavin bistveno manj, je opozorila Kajfež Bogatajeva, hkrati pa se bo povečal delež ekstremno močnih nalivov. Deževalo bo manjkrat, a takrat močneje, je pojasnila Kajfež Bogatajeva in dodala, da se bodo pri tem druge svetovne regije soočale z večjo količino padavin. V Sloveniji bo zaradi segrevanja ozračja do konca stoletja temperatura pozimi tri, poleti pa štiri stopinje višja, padavin pa bo od 20 do 40 odstotkov manj kot danes, je dejala Kajfež Bogatajeva.

Podnebnim spremembam se ne bomo izognili, je poudarila Kajfež Bogatajeva in opozorila, da je za soočanje s segrevanjem ozračja potrebno predvsem pravočasno prilagajanje. Zvišanja temperature ozračja za dve ali tri stopinje ni mogoče več preprečiti, je še menila in opozorila, da bi imelo nadaljnje segrevanje ozračja nepredvidljive posledice.

“K večjim izpustom CO2 v Sloveniji prispevajo nizke cene energije”

Sodelujoči v razpravi so se strinjali, da je treba za učinkovit boj proti podnebnim spremembam predvsem znižati količino izpustov CO2 v ozračje. Slovenija na prebivalca izpusti štirikrat več CO2, kakor bi bil izpust, potreben za izogibanje podnebnim spremembam, je opozoril profesor na Filozofski fakulteti Dušan Plut.
Fizik Matjaž Ravnik iz IJS pa je ob tem poudaril, da resnega boja proti segrevanju ozračja ni mogoče pričakovati tako dolgo, dokler bodo dobički naftne industrije večji, kot so stroški podnebnih sprememb. Ti danes znašajo 200 milijard evrov letno, medtem ko znaša promet industrije fosilnih goriv 500 milijard evrov letno. Šele leta 2050 bodo stroški segrevanja ozračja z 800 milijardami evrov letno znatneje presegli promet industrije fosilnih goriv.

Andrej Klemenc iz nevladne organizacije Slovenski E forum je bil ob tem prepričan, da k večjim izpustom CO2 v Sloveniji prispevajo nizke cene energije, ki so v bistvu subvencionirane, saj ne odražajo vseh stroškov, ki jih povečana poraba energije prinese s seboj. Klemenc je tudi izpostavil, da bi z 230 milijoni evrov vlaganj v energetsko učinkovitost stavb v šestih letih Slovenija uspela doseči 70 odstotkov svojih zavez iz kjotskega protokola.

Lidija Živčič in Vida Pogorelec Wagner iz nevladnih okoljevarstvenih organizacij Fokus in Umanotera pa sta opozorili, da je za učinkovit boj proti podnebnim spremembam treba narediti preskok v sistemu vrednot in zato morda žrtvovati tudi nekaj udobja.