Podobnik zavrnil možnost odstopa

Ljubljana - Minister za okolje in prostor Janez Podobnik je danes na novinarski konferenci zatrdil, da so usklajevanja za dosego dogovora glede začetka obnove nasipov ob Muri pri Hotizi v polnem teku, da pa tehničnega dogovora ni lahko doseči. "Postopek usklajevanja je naporen, zahteva potrpežljivost in doslednost," je dejal Podobnik in tako posredno odgovoril na ponedeljkove očitke premiera Janeza Janše, da gre za enostavno tehnično vprašanje, ki bi že moralo biti rešeno. Zavrnil je tudi možnost odstopa.

"Kot minister sem storil vse," je poudaril Podobnik in dejal, da mu Janša ni predlagal odstopa. Prav tako mu ni znana možnost zamenjav nižje v ministrstvu zaradi vprašanja nasipov na Hotizi, kjer dela na nasipu tudi danes ne potekajo, tako kot v ponedeljek pa tudi danes hrvaški delavci delajo le na cesti proti Mirišču.

Podobnik je še dodal, da se je z Janšo o vprašanju nasipov pri Hotizi pogovarjal tako v ponedeljek kot tudi danes, da sta se dogovorila, da "gremo s polno paro naprej" in da sta v rednih stikih.

Starman: Vsaka stran mora prevzela polovico del in pristojnosti se pri tem ne sme postavljati pod vprašaj

Državni sekretar na okoljskem ministrstvu Marko Starman je na današnji novinarski konferenci povedal, da se bo o še odprtih vprašanjih obnove spornega nasipa na naslednjem sestanku dogovorila razširjena slovensko-hrvaška komisija za vodno gospodarstvo. Sestava te komisije in datum srečanja še nista znana, zato je po njegovem mnenju nemogoče reči, kdaj se bodo dela nadaljevala. Minister Podobnik pa je izpostavil dolžnost Slovenije, da se vprašanje obnove nasipov ob Muri čimprej reši, in to usklajeno s Hrvaško.

Po besedah Starmana je temeljno izhodišče, kako na tehnični ravni rešiti vprašanje poplavne varnosti skupaj s hrvaško stranjo, da bo vsaka stran prevzela polovico del in da se pristojnosti pri tem ne postavlja pod vprašaj. "Imamo konkretne rešitve na podlagi projekta, ki je že pripravljen. Za izvedbo je potreben dogovor, ki pa ga še ni," je dejal Podobnik. Glede Janševih očitkov, da tisti, ki so bili zadolženi za to, v nekaj dneh niso pripravili tehničnega dogovora, pa je Podobnik odvrnil, da je skoraj nemogoče pričakovati, da bo v enem tednu prišlo do dogovora, če se to ni zgodilo v zadnjih letih.

Podobnik: Za srečanje obeh vlad na Hotizi sem izvedel prepozno

Mandat ministrstva za okolje in prostor je, da pride do obnove nasipov, pri čemer mora biti vodilo, da je treba upoštevati stanje 25. junija 1991, je dejal Podobnik. Povedal je še, da so se priprav na obnovo nasipov na ministrstvu lotili že lani. Pripravili so potrebno gradbeno dokumentacijo, zagotovili velik del potrebnih finančnih sredstev in pridobili tudi potrebna lastniškopravna dovoljenja.

Na ponedeljkov očitek predsednika vlade, da 2. septembra "nekaterih, ki bi morali biti zraven, enostavno niso mogli najti," je minister Podobnik danes pojasnil, da je za srečanje obeh vlad na Hotizi izvedel prepozno.

Pri Hotizi je z delom pričela mešana policijska patrulja

Policija je sporočila, da na območju pri mejnem prehodu za obmejni promet Hotiza na levem bregu reke Mure popoldne z delom pričela mešana slovensko-hrvaška policijska patrulja. V okviru svojega dela bo njena naloga vse do veljavnosti tehničnega dogovora o skupnih obnovitvenih delih spornem nasipu tudi preverjanje, ali se spoštuje skupna izjava predsednikov slovenske in hrvaške vlade.

Pahor za skupni posvet in ...

Sporno obmejno območje pri Hotizi so si včeraj ogledali evropski poslanec in predsednik LDS Jelko Kacin , poslanka Darja Lavtižar Bebler in pomurska poslanca dr. Mitja Slavinec in Geza Džuban. “Vse, kar lahko rečem, je, da smo v razmerah, ko se slovenska vlada – vsaj pri slovensko-hrvaških odnosih – močno pogreza v blato hotiškega močvirja,” je menil predsednik opozicijske LDS Jelko Kacin in se izognil komentiranju pobude predsednika SD Boruta Pahorja. Ta je namreč včeraj predsedniku vlade Janši in zunanjemu ministru Dimitriju Ruplu predlagal, naj skličeta neformalni sestanek oziroma posvet vseh parlamentarnih strank o novi strategiji odnosov Slovenije s sosednjo Hrvaško.

“Prav je, da sedeta skupaj opozicija in koalicija ter poskušata odgovoriti na najbolj aktualno vprašanje, kako naj se slovenska politika odzove, da bo ostala zvesta evropskim načelom in temu, da ne dela enostranskih korakov, kako preprečiti ravnanje hrvaške strani, ki traja že 15 let,” je dejal Pahor in pristavil, da bi bila arbitraža “ena od alternativ, ki bi lahko pripomogla k temu, da se stvari postavijo na svoje mesto”. Zmago Jelinčič (SNS) nad pobudo predsednika SD ni bil pretirano navdušen. “V SNS smo prepričani, da gre zgolj za zamegljevanje dejstev in izgovor pred zgodovino ter za predvolilno strategijo,” je dejal. “Pahor je bil v vladi Janeza Drnovška, kar pomeni, da je imel precej časa, da uveljavi neko novo strategijo.”

SLS podpira podpira sestanek o slovensko-hrvaških odnosih

Tudi Slovenska ljudska stranka je izrazila podporo pobudi predsednika SD Boruta Pahorja o neformalnem sestanku predsednikov parlamentarnih strank glede reševanja slovensko-hrvaških odnosov. Ob tem so izrazili pričakovanje, da bo do predlaganega sestanka prišlo čimprej in da bo pripomogel k reševanju odprtih vprašanj, so sporočili iz stranke.

Ob tem so v tej vladni stranki poudarili, da je vsaka pobuda v smeri iskanja nacionalnega soglasja pri reševanju mejnega vprašanja med državama dobrodošla, da pa je v prvi vrsti odgovornost vlade, da reši odprto vprašanje. Poudarili so še, da SLS vseskozi skuša najti rešitve, ki so v interesu Slovenije in ob meji živečih Slovencev.

Ministra Mate in Rupel presenečena zaradi kritike

Zunanje in notranje ministrstvo pa sta včeraj v skupni izjavi zapisala, da dokumentacija o obnavljanju nasipov ob Muri iz leta 1999, ki vsebuje sporna stališča oziroma domneve glede poteka katastrske in državne meje med Slovenijo in Hrvaško, kaže, da so so bila stališča prejšnje vlade drugačna od stališč, ki jih zdaj zagovarja koalicija oziroma vlada. V letu 1999 sta slovensko vlado vodili LDS in SLS, konkretno predsednik Janez Drnovšek, podpredsednik Marjan Podobnik in zunanji minister Boris Frlec , pri čemer ministrstvi ugotavljata, da je razlika precejšnja tudi med stališči iz leta 1999 (ki so v znanem sporazumu Drnovšek–Račan iz leta 2001) in stališči sedanje vlade, ki veljajo od brionske izjave (2005) in ki nastopajo v izjavi predsednikov vlad Janše in Sanaderja z dne 2. septembra 2006.

Na ministrstvih za notranje in za zunanje zadeve s presenečenjem ugotavljajo, da “nas voditelji iz leta 1999 kritizirajo in diskvalificirajo v zvezi s stališči, ki jih nismo zagovarjali mi, ampak oni. Marjan Podobnik je v izjavi dne 10. 9. 2006 namreč trdil, da sedanje poteze ministrov za notranje in zunanje zadeve glede skupne obnove nasipov na Muri ne krepijo slovenskih pogajalskih pozicij”. Sklepe iz izjave predsednikov slovenske in hrvaške vlade sta 4. 9. 2006 potrdili obe vladi. S tem so postali zavezujoči za vse vladne stranke oziroma ministre, ki sodelujejo v vladah obeh držav, piše v včerajšnji izjavi.