Ljubljana – Današnji sestanek predsednika republike Boruta Pahorja, ministrice za delo Anje Kopač Mrak s Komisijo Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč razumem kot spoštovanje do tematike in izraz dobre volje za nadaljnje delo, je dejal Jože Dežman.
Na sestanku so se srečale osebe, ki so se že leta 2009 pogovarjale o reševanju vprašanj o grobišču v rovu sv. Barbare v Hudi Jami. Čeprav so se izkopavanja začela, je pozneje delo zastalo, omejeno je bilo tudi izvajanje programa komisije. Zato je komisija konec leta 2010 sprejela programska načela, ki jih je sprejela nova vlada. Težave pa so se še povečale z novo sistematizacijo na ministrstvu za delo in s tem ukinitvijo Službe za vojna grobišča konec leta 2011.
Sogovorniki so se strinjali, da potrebujemo službo za vojna grobišča – saj brez nje ne moremo urejati niti partizanskih grobov –, ki pa ni nujno v sestavi ministrstva za delo. Komisija se je zavzela za nadaljevanje izvajanja programa, ki pa naj se zaradi pomanjkanja denarja osredotoči na sondiranja, topografijo in vzpostavljanje registra prikritih grobišč. Temu daje komisija prednost pred gradnjo spomenika žrtev vseh vojn v Ljubljani.
Komisija bo prihodnji teden pripravila predlog za nadaljevanje del v rovu sv. Barbare v Hudi Jami, ki bo vseboval nadaljnji prekop posmrtnih ostankov in določitev pokopnega mesta. Za izbiro pokopa žrtev bi v javni razpravi preverili možnost pokopa v kostnici v jamskih prostorih kot tudi ustreznost lokacije pred vhodom v rov sv. Barbare. Od ministrstva za kulturo pričakujejo, da bo grobišče v Hudi Jami razglasilo za spomenik državnega pomena. Občina Laško pa mora umestiti zaščiteno območje grobišča v občinski prostorski načrt.
Na sestanku je bilo doseženo načelno soglasje, da brez pokopa mrtvih in dolgoročne ureditve teh vprašanj Slovenija ne more preseči bremen preteklosti, je poudaril Jože Dežman.