Podprli novelo zakona o železniškem prometu

Ljubljana - Odbor DZ za promet je na današnji nujni seji ob obstrukciji poslanskega kluba LDS podprl novelo zakona o železniškem prometu. Z novelo se temeljito posega v pristojnosti Javne agencije za železniški promet RS, Holding Slovenske železnice pa organizira kot enovito podjetje. Poleg tega se v slovenski pravni red prenaša evropski direktivi iz drugega železniškega svežnja.

Upravljanje infrastrukture bo tako skladno z novelo zakona znova prešlo na Slovenske železnice, medtem ko bo za investicije pristojna nova direkcija v okviru ministrstva za promet s sedežem v Mariboru. Novela agenciji za železniški promet odvzema funkcijo upravljanja z železniško infrastrukturo in pristojnosti za razvoj infrastrukture. Agencija bo postala varnostni organ in opravljala funkcije, ki prevoznikom zagotavljajo nediskriminatoren pristop do železniške infrastrukture.

K noveli zakona o železniškem prometu je bilo do danes vloženih 90 dopolnil, pri čemer jih je kar 44 vložil poslanec LDS Milan Petek, ostala pa skupaj poslanske skupine SDS, NSi, SLS in DeSUS. Medtem ko je odbor podprl vsa dopolnila koalicije, je Petek dobil podporo le pri treh, pri čemer sta bila dva enaka dopolnilom koalicije.

Opozicija proti, koalicija le z nekaj pripombami

Razprava o predlogu zakonske novele je bila do obstrukcije LDS - poslanska skupina je sejo zapustila potem, ko pri glasovanju dopolnil k 2. členu zakona odbor ni podprl nobenega dopolnila poslanca Milana Petka - precej burna. Medtem ko so v opozicijskih LDS in SD trdili, da je zakonski predlog slab, saj država z železniško novelo nase prevzema preveliko odgovornost, so bili člani iz vrst koalicijskih strank in SNS noveli z nekaj pripombami naklonjeni.

V poslanski skupini LDS so poudarjali, da želijo s svojimi dopolnili ohraniti pravno rešitev iz leta 2003, ki so bile podprte tudi z referendumom. To bi po besedah Marka Pavlihe pomenilo nadaljnjo holdinško organiziranost Slovenskih železnic in samostojno agencijo za železniški promet s sedežem v Mariboru. Zavzeli so se tudi, da varnostne naloge opravlja posebna direkcija s sedežem v Mariboru, in predlagali še nekaj izboljšav.

Novela spodbudila pomisleke

Novela zakona bo po mnenju Milana M. Cvikla (LDS) v naslednjih 17 letih povečala javni dolg države za osem milijard evrov oz. za 25 odstotkov. "Zakon bo samo odložil reševanje problematike Slovenskih železnic za dve leti, v tem času pa bodo davkoplačevalci plačali prvih 500 milijonov evrov od osem milijard evrov, ki so predvideni v okviru nacionalnega programa. Slovenske železnice bodo ostale črna luknja v evropskem železniškem prometu, ki se je bodo izogibali vsi prevozniki. Rezultat pa bo veliko javno breme," je zatrdil Cvikl.

Precej pomislekov na novelo zakona je izrazil tudi Janko Veber (SD), ki je menil, da "novela zakona železnice vrača v obdobje parnih lokomotiv". Opozoril je predvsem na uvedbo javno-zasebnega partnerstva, ki je v tako urejenem sistemu težko izvedljivo, in poudaril, da zakona s tem ni smiselno obremenjevati. Poudaril je še, da zakon ne opredeljuje pojma vozni red, kar po njegovi oceni kaže na to, da ni želje po kakšnem resnem premiku na Slovenskih železnicah.

Kangler: Problem morajo SŽ rešiti same

Predsednik odbora Franc Kangler (SLS) se je vprašal, kaj in kako bodo z novelo zakona pridobile Slovenske železnice. Izpostavil je problematiko uporabnine, ki je za letos predvidena v višini 10 milijonov evrov (2,3 milijarde tolarjev), in se vprašal, ali bodo Slovenske železnice sposobne plačati uporabnino in hkrati povečati prihodke. "Zatiskate si oči! Zakon ne rešuje problemov znotraj sistema Slovenskih železnic. To morajo železnice rešiti same in se pripraviti na konkurenco iz tujine," je poudaril Kangler.

Na nekatere pomisleke članov odbora in izrecno Kanglerjevo vprašanje, ali je ministrstvo za promet dobilo kakšno pisno zagotovilo s strani Evropske komisije, da je zakon skladen z evropskimi direktivami, je državni sekretar na ministrstvu Peter Verlič odgovoril, da je zakonska novela povsem skladna z evropskimi direktivami. "Delegacija ministrstva za promet je bila z novelo zakona dvakrat pri Evropski komisiji, kjer smo pregledali vse člene. Neskladij z evropskimi direktivami nismo ugotovili," je zatrdil.