Ljubljana – Arhitekt Boris Podrecca je na včerajšnji predstavitvi prostorskih načrtov in arhitekturne rešitve za Šumi povedal, da so zaradi številnih zahtev urbanistov in varuhov kulturne dediščine načrte v celoti izrisali že vsaj šestkrat. »To je moderen projekt, ne želimo ustvariti novega urbanega invalida,« je dejal Podrecca. Bolj kot na primernost izgleda in višino objekta, ki je zdaj znižan na višino okoliških stavb, so sodelujoči na včerajšnji predstavitvi opozarjali na zelo majhen del celotne stavbe, ki bo namenjen in dostopen širši javnosti. »Čeprav gre za prepletanje zasebnega in javnega prostora, je izplen zasebnega prevelik,« je prepričan član Urbanističnega sveta za Ljubljano Gregor Košak.
Arhitekt Andrej Prelovšek je opozoril, da urbanistični svet za Ljubljano že nekaj časa opozarja na neprimernost projekta, ki ima v primerjavi z na natečaju izbrano rešitvijo arhitekta Borisa Podrecce več slabosti. »Zmagovalni projekt je predvideval promenado skozi objekt, uvoz iz Vegove ulice in da objekt novega Šumija ne bo konkuriral višini Uršolinske cerkve,« je spomnil Prelovšek in opozoril, da tokratna rešitev vsega tega ne vsebuje.
Pomenljivi so bili tudi podatki o gradnji stanovanj v novem Šumiju. Po trenutnih načrtih naj bi jih bilo 110, nekatera naj bi bila velika do 300 kvadratnih metrov in bi imela celo bazen. Prvotna rešitev jih je imela predvidenih le petnajst, zato so Podrecco tudi javno vprašali, koliko je na svojo rešitev lahko sploh vplival sam in v kolikšni meri je postal talec investitorja, ki želi le čim večje dobiček. »Predstavljena rešitev je največ, kar je na tem območju mogoče uresničiti,« je odgovoril arhitekt Boris Podrecca, ki je ob številnih tudi med seboj si nasprotujočih predlogih udeležencev javne predstavitve celo vzdihnil: »Kaj si v Ljubljani konec koncev sploh želite?«
Razprave se udeležil tudi vodja direktorata za kulturno dediščino Damjan Prelovšek, na predlog katerega je ministrstvo za kulturo izdalo stroge začasne odredbe in prepovedalo kakršnekoli posege v Kolizeju in bežigrajskemu stadionu. Presenetljivo je tokrat novogradnjo podprl kot vrhunski projekt in opozoril, da so bili tudi v Plečnikovih časih ljudje, ki so nasprotovali idejam velikega arhitekta. »Ljubljančani opažajo, da se ni nič spremenilo v mestu. Podrecca je strokovnjak, ki lahko nekaj naredi, « je ugotovil Prelovšek. Gregor Rihar iz podjetja IZTR, ki sodeluje pri načrtih za gradnjo Šumija in je investitorjem prodalo tudi eno od zemljišč, je ob pomislekih o primernosti postavitve uvoza iz križišča Erjavčeve in Slovenske ceste spomnil, da se je prvi projekt gradnje Šumija pred leti zaradi sporov glede uvozov ustavil.
Več o tem preberite v torkovi tiskani izdaji Dela.