Ljubljana – Pogajalci finskega podjetja Patria, ki je v sodelovanju s trzinskim podjetjem Rotis spomladi zmagalo na razpisu za proizvodnjo oklepnih vozil 8x8 za slovensko vojsko, so prestavili v najvišjo prestavo. Po naših podatkih se bodo pogajanja o sklenitvi pogodbe z obrambnim ministrstvom sklenila v naslednjih dveh tednih. Začeli so predstavljati program protidobav, obenem pa pripravljajo strategijo za nadaljevanje boja s konkurenčnim podjetjem General Dynamics. To ameriško podjetje, ki je lastnik avstrijskega proizvajalca oklepnih vozil Steyr in posredno tudi ravenske Sistemske tehnike, ki je bila z licenčnim vozilom krpan na slovenskem razpisu poražena, se namerava namreč tako kot Patria prijaviti na razpis hrvaškega ministrstva za obrambo.
To bo v okviru modernizacije vojske in približevanja Natovim standardom kupilo 126 osemkolesnih oklepnih vozil. Nekateri hrvaški mediji veliki spopad med Finci in Američani napovedujejo že od poletja. Citirajo celo analitike, ki trdijo, da naj bi bilo od izida razpisa odvisno hrvaško približevanje Natu oziroma Evropski uniji.
Razpis bi moral biti po pričakovanjih v Zagrebu objavljen že konec prejšnjega meseca, vendar hrvaško ministrstvo za obrambo (MORH) tega še ni storilo. "Na vprašanje, kdaj bomo objavili razpis, bi vam lahko odgovorila naša strokovna služba," so nam povedali v oddelku za odnose z javnostjo MORH. "To pa ni mogoče." Zagreb je videti razpet med oba proizvajalca. “Osnovni pogoj hrvaškega obrambnega ministrstva je, da bo proizvodnja vozil potekala v tovarni Đuro Đaković,” nam je povedal Nicolaus Weiss, vodja regionalnega marketinga v dunajskem Steyrju. Steyr se je, tako kot Patria, z vodstvom tovarne Đuro Đaković že dogovarjal in si ogledoval tamkajšnje proizvodne zmogljivosti. “O naših dogovorih vam ne moremo povedati ničesar, saj je edino, ki lahko o tem govori, ministrstvo za obrambo,” nas je iz Slavonskega Broda nazaj v Zagreb napotil predsednik uprave podjetja Đuro Đaković - Specijalna vozila Bartol Jerković.
Hrvaško obrambno ministrstvo je medtem na obisku v Leviju na Finskem, kjer danes na neformalnem srečanju zasedajo obrambni ministri EU. Znano je, da je Finska lastnica petinsedemdeset odstotkov Patrie. Interese MORH na Finskem zastopa državni tajnik Mate Raboteg. Medtem se premier Ivo Sanader pripravlja na obisk Amerike, kjer bo 17. oktobra sprejet v Beli hiši. Ob njegovem lanskem obisku v ZDA je vodstvo General Dynamicsa doseglo, da je obiskal njihovo tovarno. Hrvaški Jutarnji list je že avgusta zapisal, da do Sanaderjeve vrnitve iz ZDA odločitve o oklepnikih ni mogoče pričakovati.
Tudi na Hrvaškem bodo, kot v Sloveniji, verjetno pomembno odločale ponujene protidobave. Patrijini pogajalci v Sloveniji o podrobnostih še nočejo govoriti, vendar novinarjem dajejo vsaj slutiti. “Upam, da bomo zdaj končno lahko razkrili imena tistih dvajsetih podjetij, ki bodo neposredno sodelovala v proizvodnji,” nam je povedal eden od njih. Patria sicer trdi, da je število vseh v protidobavah sodelujočih podjetij že naraslo na sedemdeset. Tako v Sloveniji kot na Hrvaškem se omenja sodelovanje s finsko ladjedelniško industrijo, obe državi pa naj bi na sever izvažali tudi prehrambene izdelke in vino. Dolgoročne koristi za gospodarstvo naj bi obsegale dvajset odstotkov 63 milijard tolarjev vrednega posla.
Medtem so se v Sistemski tehniki že pohvalili, da so tik pred predstavitvijo novega vozila krpan, ki bo luč ugledalo obenem z novo generacijo Steyrjevega vozila pandur II. Steyr je s tem vozilom med drugim zmagal na razpisu na Portugalskem. Prejšnji teden je slovenski časopis Finance objavil vest, da bo z eno od Natovih držav posel sklenila tudi Sistemska tehnika. Ravenski direktor Jože Studenčnik o tem sicer ni želel govoriti, Steyrjev Nicolaus Weiss pa se je včeraj po telefonu skrivnostno nasmehnil: “Posel Sistemske tehnike bi lahko bil sklenjen blizu Portugalske…” Sistemska tehnika sicer še vedno upa, da ji bo uspelo s tožbo, ki jo je zaradi domnevnih nepravilnosti na razpisu sprožila proti slovenskemu ministrstvu za obrambo. Direktor Sistemske tehnike Jože Studenčnik je poleg tega prepričan, da ponujenih pogojev, zlasti obljubljene proizvodnje v Sloveniji v enem letu, Patria ne bo mogla izpolniti. “Če bo kdo res podpisal pogodbo s Patrio, bo tudi sebi nekaj podpisal,” je metaforično zaokrožil napete razmere v odnosih med orožarji.
Iz torkovega tiskanega Dela.