Pogin treh konj bi lahko bila posledica sabotaže

»Storili bomo vse, da bi vzrokom tokratnega pogina konj prišli do dna,« so večkrat zatrdili direktor Kobilarne Lipica Tomi Rumpf, strokovni direktor kobilarne Janez Rus in direktorica Veterinarske uprave republike Slovenije Vida Čadonič Špelič.

Objavljeno
15. marec 2011 19.57
Dragica Jaksetič, Ilirska Bistrica
Dragica Jaksetič, Ilirska Bistrica
Lipica - Po dosedanjih analizah obolelega in nato evtanaziranega konja, ki bi moral nastopiti v Stožicah, ni povezana z obolenjem dvanajstih konj, od katerih so trije umrli v domačih hlevih zaradi še vedno neznanega vzroka. Vodstvo kobilarne pa tudi Vida Čadonič Špeličeva trdijo, da je vzreja lipicancev v kobilarni vrhunska, zato možnost napake v sistemu vzreje izključujejo. Ne izključujejo pa možnosti, da je smrt konj zakrivila sabotaža.

Dosedanje preiskave, ki so jih opravili na veterinarski fakulteti niso pokazale na kakršno koli učinkovino, ki bi lahko bila razlog za smrt treh konj iz lipiške 333-glave črede. »Lipiška kobilarna je pod stalnim veterinarskim nadzorom. Sistem zagotavlja sledljivost krme, nadzor načina reje, prehranjevanja, zdravstvenega stanja itd. Ta žalostni dogodek ni posledica napake v sistemu, ampak nečesa, kar bomo poskušali razjasniti do konca s pomočjo vseh, ki v tej državi kaj vemo o konjih, če bo pa tako odločila stroka, tudi s pomočjo najboljših tujih strokovnjakov,« je napovedala Čadonič Špeličeva.

Kot je pojasnil direktor Tomi Rumpf, so v soboto zjutraj po razkritju obolelih 12 konj v turističnem hlevu, v katerem je bilo nastanjenih skupaj 28, dogodek prijavili Policijski upravi Koper, opravili pa so tudi vse predpisane ukrepe. Že dopoldne sta bila na veterinarsko fakulteto v Ljubljano na zdravljenje odpeljana dva konja, popoldne še tretji, ostale pa so zdravili v kobilarni. Kljub prizadevanjem strokovnjakov je bil na fakulteti v stanju agonije neboleče usmrčen konj, nato je poginila še kobila, v Lipici pa je v nedeljo zjutraj poginil še kastrat. Ostale živali so, kot je pojasnil strokovni direktor kobilarne Janez Rus, v dobrem fizičnem stanju in še vedno pod veterinarskim nadzorom.

Smrt žrebca iz Stožic druga zgodba

Smrt žrebca, ki je na veterinarski fakulteti poginil v četrtek in bi moral nastopati na prireditvi v Stožicah, ni povezana s smrtjo konj v Lipici. Konji, ki so sicer vajeni nastopanja doma in v tujini, so po zagotovilih veterinarjev v Stožicah imeli najboljše mogoče pogoje bivanja. Ta konj je poginil za boleznijo kolitis x oziroma za specifično vnetje sluznice debelega črevesja, posledično drisko in hudo dehidracijo in samozastupitvijo, ki praviloma vodi v smrt. »Vzroki za to bolezen so zelo kompleksni, ne povsem pojasnjeni, laboratorijske preiskave so v teku,« je pojasnil Rus.

Tudi v primeru obolelih konj v Lipici so odvzeli vzorce krme (to, preden jo dajo konjem, pregledajo trikrat), stelje, živalskih tkiv in tekočin, ki jih bodo natančno laboratorijsko preiskali. Razvoj bolezni pri teh konjih je bil popolnoma drugačen. Obdukcija ni pokazala nobene prizadetosti sluznice črevesja, pač pa prenehanje delovanja prebavnega sistema, posledično za napenjanje, zaradi tega pa nekatere živali kljub intenzivnemu zdravljenju lahko poginejo. Janez Rus je še dodal, da ni znan še noben kazalnik, po katerih bi lahko sklepali, da gre izključno za posledice nepravilnosti v prehrani. »Dejstvo je, da smo pred zahtevno nalogo ugotoviti, kaj povzroča ta bolezenska stanja, ki jih morda prehitro imenujemo z besedo kolika. Pri tem ne moremo izključiti nobene možnosti.«

Že tretjič enaki bolezenski znaki

Najbolj pa vodstvo kobilarne vznemirja dejstvo, da je tokratni izredni dogodek že tretjič potekal po enakem scenariju. »Ti dogodki se pojavijo vedno, ko Lipica doseže nek presežek, napredek v razvojnem ciklusu, kaj pozitivnega,« je ponovil Rumpf. Pogin konj leta 2003, 2008 in tudi tokrat se je zgodil na soboto, po kakem večjem dogodku in vsakokrat po obolenju s popolnoma enakimi bolezenskimi znaki.

Možnosti sabotaže ne izključujejo. »Če je bilo dejanje vnaprej pripravljeno in načrtovano, jo bo z običajnimi načini sledenja in zagotavljanja varnosti zelo težko preprečiti,« je dejal Tomi Rumf, Janez Rus pa je opozoril, da zaradi komplicirane in nepojasnjene situacije ni mogoče predvideti ukrepov, s katerimi bi lahko preprečili ponovitev dosedanjih izrednih dogodkov. »Nadzorujemo krmo, tehnološke procese, zagotovoljeno je zdravstveno varstvo, izvajamo vse kar znamo, če kaj ne znamo, vprašamo stroko na fakultetah in v drugih državah... pa ne vemo kdaj in zakaj se utegne kaj podobnega ponoviti.«