Pogorevc: Preiskavo v zadevi Popovič usmerjalo tožilstvo

Parlamentarna komisija, ki ugotavlja razmere na državnem tožilstvu, je po zaslišanju Milana Kučana kot priči povabila Marka Pogorevca in Franca Mazija.

Objavljeno
14. februar 2007 14.46
Marko Pogorevc, nekdanji direktor policije in Majzljev pomočnik za varnost
Ljubljana - Kot smo poročali je danes parlamentarna preiskovalna komisija, ki ugotavlja razmere na državnem tožilstvu in morebitno politično odgovornost nosilcev javnih funkcij, na svojo sejo kot priči povabila nekdanjega generalnega direktorja policije Marka Pogorevca in nekdanjega namestnika generalne državne tožilke Franca Mazija. Pogorevc je pričal v zvezi s primerom koprskega župana Borisa Popoviča ter kratko o razvpitem primeru Železnik. Tudi Mazija so člani komisije zaslišali v zvezi s primerom Železnik. Komisija, ki jo vodi poslanec SDS Dimitrij Kovačič, je na svoji prejšnji seji zaslišala nekdanjega predsednika republike Milana Kučana.

Pogorevc: Policija je zgolj delovala po navodilih državnega tožilstva

Pogorevc je v zvezi s primerom Popoviča je pojasnil, da so preiskavo zoper njega leta 2003 od vsega začetka usmerjali državni tožilci, policija pa je zgolj delovala po njihovih navodilih.

Pogorevc je bil namreč v času Popovičevega pripora v letu 2003 generalni direktor policije in mu je bil denimo po hierarhiji podrejen nekdanji vodja kriminalistične službe v Kopru Ljubo Volmut, ki ga je Popovič uvrstil v politično navezo, ki je obvladovala razmere v Kopru in bila v ozadju ovadb zoper njega. Pogorevc je ob današnjem zaslišanju pojasnjeval, kako so postopki proti Popoviču potekali, s čim je bil seznanjen in kakšna je bila njegova vloga.
Nekdanji prvi mož policije je članom preiskovalne komisije pojasnil, da je, potem ko se je pojavil dvom v nepristranskost preiskave zoper Popoviča, obiskal koprsko policijsko upravo. Tam se je sestal z direktorjem policijske uprave, šefom tamkajšnje kriminalistične policije ter vodjem koprskega okrožnega državnega tožilstva. Zagotovili so mu, da postopek zoper Popoviča usmerja tožilstvo, policija pa dela po njihovih navodilih in z vednostjo tožilca.

Kot pravi Pogorevc, se v operativno delo policije ni vmešaval, tako v tem primeru tudi ni imel neposrednih stikov z Volmutom, saj je bil ta odgovoren direktorju policijske uprave. Pogorevc sicer, kot je pojasnil na vprašanje predsednika komisije, ni imel občutka, da bi na policijo v tem primeru kdor koli vplival, je pa bilo zaznati "večjo ali manjšo angažiranost tožilstva". Predkazenske postopke je tako usmerjalo tožilstvo, "kako pa je tožilec prišel do usmeritev, pa ne morem ocenjevati".

Poslanec SD Dušan Kumer je spomnil na očitke koprskega župana, ki je pred preiskovalno komisijo izrekel veliko obtožb na delo policije in kot enega od krivcev za njegov pripor leta 2003 navedel tudi Pogorevca. Ta je znova zatrdil, da je v Popovičevem primeru policija delovala v skladu z zakonom in usmeritvami tožilstva, zato Popovičeve obtožbe niso relevantne.

Predsednika komisije je zanimalo, ali je bil Pogorevc kot generalni direktor policije seznanjen z obstojem političnega podzemlja oz. "udbomafije". Pogorevc je spomnil na pismo tedanjega predsednika republike Milana Kučana iz leta 2000, ki je policiji očital, da je neuspešna pri preganjanju političnega podzemlja. Direktor policije je bil presenečen nad kritiko, saj gre pri političnem podzemlju za izraz, ki se je za izraz, "ki se je uporabljal v udbovskih časih za notranje sovražnike".

Pogorevc je spomnil še na "črni fond" v višini milijon tedanjih nemških mark, ki so jih odkrili na kriminalistični policiji dva tedna po njegovem prihodu na mesto generalnega direktorja. Šlo je za denar, odkrit v prometni nesreči, ki ni bil nikjer evidentiran, pravi Pogorevc, ki poudarja, da je kriminalistična policija pred letom 2000 delala z nezakonitim denarjem.

Poslanec SDS Mirko Zamernik je nekdanjega prvega moža policije spraševal tudi o preiskavi napada na nekdanjega novinarja in sedanjega poslanca Mira Petka. Pogorevcu je očital, da je leta 2003 pompozno najavil, da se "storilcem diha za ovratnik", zato ga je zanimalo, "kdo je tu opravil diletantski posel" ter ali je tudi policiji odgovarjalo, da so se sledi napada zabrisale.

Pogorevc je poudaril, da je policija prišla do osumljencev za napad, za katere je še sedaj prepričan, da so pravi. Policija je tedaj na tem primeru delala prioritetno, naredila pa je tudi "nerodnosti", ki pa so jih priznali. "V tistem trenutku smo naredili vse, kar smo lahko, čudi pa me, kaj se je potem dogajalo na sodišču."

Preiskovalna komisija se je dotaknila tudi primera nekdanjega državnega tožilca Mirana Železnika, pri katerem so leta 2004 odkrili veliko nerešenih spisov. Pogorevc je po lastnih besedah že leta 2002 tedanjo generalno državno tožilko Zdenko Cerar opozoril na informacije, da naj bi bil Železnik zasvojen z igrami na srečo, za kar naj bi si sposojal denar.

Okoliščine zadeve Železnik pojasnjeval tudi Mazi

Člani komisije so po pričanju Pogorevca zaslišali še Mazija. Ta je zagotovil, da pri svojem delu ni zaznal nobenih političnih vplivov, pojasnil pa je tudi nekatere okoliščine preiskovanja primera Železnik.

Predsednik komisije Kovačič je Mazija povprašal, ali je pri svojem delu opazil morebitni politični vpliv. Priča je pojasnila, da je do izrecnega vpliva na njegovo delo v vsej karieri prišlo le enkrat, in sicer leta 1987 s strani beograjskega zveznega urada. V nadaljnjem obdobju pa ni zaznal nobenega političnega vpliva na svoje delo, niti v času, ko je bil namestnik generalne državne tožilke oz. začasni vodja vrhovnega tožilstva.

Mazi je bil sicer namestnik generalne državne tožilke od leta 1999. Po aprilu 2004, ko je bila tedanja generalna državna tožilka Zdenka Cerar imenovana za pravosodno ministrico, pa je tudi začasno vodil vrhovno državno tožilstvo, torej v času, ko se je tožilstvo ukvarjalo s preiskovanjem "zapuščine" Mirana Železnika. Spisi v Železnikovih omarah so bili namreč odkriti spomladi 2004, po njegovi premestitvi z mesta vodje gospodarskega oddelka na ljubljanskem tožilstvu v skupino tožilcev za posebne zadeve.

Kovačič je Mazija vprašal, ali je bil seznanjen z razporeditvijo na mesto v posebni skupini tožilcev, čeprav naj bi se takrat vedelo za njegove "težave". Mazi meni, da se je za premestitev tedanja generalna tožilka Zdenka Cerar odločila samostojno, z njim kot namestnikom pa se ni bila dolžna posvetovati. Prepričan je tudi, da Cerarjeva do premestitve ni vedela za njegovo "zapuščino", saj so nerešene spise našli, ko je zapustil pisarno na okrožnem tožilstvu.

Premestitev Železnika se sicer Maziju ni zdela napačna, saj strokovno ni bil podpovprečen, kljub temu pa se mu zaradi neažurnosti pri pregledu dela ni zdel dober tožilec. Presenečen pa je bil nad "silnim obsegom zadev", ki jih je pustil v omari.

Kot začasni vodja vrhovnega tožilstva je Mazi preiskavo o nerešenih Železnikovih zadevah odredil novembra 2004, Kovačiča pa je zanimalo, zakaj šele takrat. Mazi je pojasnil, da je šele nekaj tednov prej prejel zapisnim ljubljanskega tožilstva o pregledu Železnikove zapuščine.

Komisija, ki je pripravljala pripravljalo poročila o nerešenih zadevah, je tedaj ocenila, da obstaja sum kaznivega dejanja zaradi 36 spisov, kjer je pregon zastaral, zadevo pa so prevzeli kranjski tožilci. Vmes so tudi poizvedovali pri policiji, ali bi zaradi Železnikove zasvojenosti z igrami na srečo utegnila obstajati povezava z osebami, ki naj bi jih preiskoval. Policija sumljivih povezav ni odkrila, je pojasnil Mazi.

V poročilu o nerešenih zadevah sicer ni bilo mnenja o nadzorstveni odgovornosti vodij ljubljanskega tožilstva, Gorazda Fišerja in nato Slavice Sketelj. Mazi pa je prepričan, da je vodja tožilstva odgovoren za nadzor nad delom tožilcev. Tako Fišer kot Sketljeva sta sicer v pričanju pred komisijo opozarjala na slab informacijski sistem, zaradi katerega nista imela pregleda nad spisi. Mazi priznava, da informacijski sistem res ni bil najbolj natančen, a vodja tožilstva mora poskrbeti za nadzor tudi na druge načine.

Mazi je odgovarjal tudi na vprašanje, zakaj ni kot začasni vodja vrhovnega tožilstva vložil pobude za razrešitev Slavice Sketelj kot tedanje Železnikove nadrejene. Pojasnil je, da je bila njegova funkcija začasna, zato korenite kadrovske zamenjave niso bile primerne. Poleg tega ga je minister za pravosodje Lovro Šturm o tem povprašal zadnji dan njegovega začasnega vodenja, le dve uri in pol pred iztekom funkcije. Sicer pa minister njegove pobude ni potreboval, saj je za zamenjavo vodij tožilstev pristojen sam, je še pojasnil Mazi.