Bruselj - Evropska komisija je v poročilu o izvajanju lizbonske strategije v letu 2006 Sloveniji priporočila, naj "naredi nadaljnje korake za okrepitev reforme pokojninskega sistema", da bi tako izboljšala dolgoročno vzdržnost svojih javnih financ. Zvišanje starostne meje za upokojitev na 61 let pri ženskah do leta 2013 in na 63 let za moške do leta 2008 so v Bruslju namreč ocenili kot "zelo postopni", finančne spodbude za podaljševanje delovnega življenja pa so po mnenju komisije šibke.
Komisija Sloveniji sicer priznava, da je naredila nekatere pomembne korake pri konsolidaciji javnih financ, predvsem z nedavno davčno reformo, prizadevanji za zmanjševanje javne porabe in spodbujanjem zmerne rasti plač v javnem in zasebnem sektorju. Kljub temu v Bruslju opozarjajo, da za zdaj še ni jasno, ali bodo ti ukrepi zadostovali, da se pokrije izpad proračunskega prihodka kot posledice znižanja davkov. Komisija ob tem ugotavlja, da v Sloveniji kot enem izmed možnih ukrepov za povečanje davčnih prihodkov razmišljajo tudi o morebitnem zvišanju davka na dodano vrednost (DDV) za en ali pol odstotka.
Priporočljiva je višja zaposljivost starejših
V Bruslju Sloveniji tudi priporočajo, naj poveča stopnjo zaposlenosti starejših ter hkrati spodbudi premik k bolj prožnim oblikam zaposlovanja. Stopnja zaposlenosti starejših se je sicer v Sloveniji zvišala z 29 odstotkov leta 2004 na 30,7 odstotka leta 2005, vseeno pa doseganje cilja 35 odstotkov do leta 2008, ki si ga je zastavila Slovenija, ostaja izziv, je komisija zapisala v poročilu.
Upad dolgoročne brezposelnosti
Komisija še poudarja, da je hitro uresničevanje strategije o aktivnem staranju ključno za spodbujanje starejšega prebivalstva, da namesto upokojitve vztraja na delovnem mestu. Prožnost trga delovne sile, vključno z odpravo ovir za zaposlovanje mladih, bi Sloveniji v prihodnje omogočila doseganje višjih stopenj gospodarske rasti, še menijo v Bruslju. Dolgoročna brezposelnost se je sicer v Sloveniji s 4,1 odstotka leta 2000 zmanjšala na 3,1 odstotka lani.
Ukinjanje davka na izplačane plače kot spodbuda za delo
Postopno ukinjanje davka na izplačane plače po mnenju komisije znižuje davčno obremenjenost dela in ustvarja boljše spodbude za delo. Na področju zaposlovanja komisija Sloveniji priznava, da je začela z obsežno reformo zaposlovanja, vendar pa opaža, da je sprejemanje novega zakona o delovnih razmerjih zastalo. V Bruslju še ugotavljajo, da Sloveniji še vedno ni uspelo sprejeti ukrepov za lažje usklajevanje dela in zasebnega življenja, čeprav je bilo to napovedano v nacionalnem akcijskem programu za uresničevanje lizbonske strategije.
1,45 odstotka BDP za raziskave
V Bruslju tudi menijo, da bi si morala Slovenija za doseganje ciljev lizbonske strategije - t. j. hitrejše gospodarske rasti in povečanja števila delovnih mest - postaviti konkretne in realistične cilje pri pospeševanju vlaganj v raziskave in razvoj. Lizbonski cilj sicer predvideva vlaganje v višini treh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), Slovenija pa je leta 2004 za raziskave namenila 1,45 odstotka BDP.
Slovenija izpolnjuje cilje lizbonske strategije
Komisija sicer v splošnem ocenjuje, da Slovenija dobro napreduje pri izpolnjevanju ciljev lizbonske strategije. Kot "primerne" so v Bruslju ocenili slovenske ukrepe na področju spodbujanja podjetništva in zmanjševanja administrativnih bremen, čeprav komisija pri tem ne opaža večjega skrajšanja časa, ki je potreben za ustanovitev podjetja.
V Bruslju sicer menijo, da je gospodarski položaj v Sloveniji dober. Gospodarska rast je namreč v preteklem desetletju v povprečju znašala štiri odstotke letno, pri čemer bo Slovenija v letu 2006 predvidoma dosegla 82 odstotkov povprečnega BDP unije.
Komisija je sicer danes objavila poročilo o izvajanju lizbonske strategije tudi za druge članice unije. Glavne ugotovitve poročila so, da je bil storjen napredek na področju izboljšanja zakonodaje in poslovnega okolja, veliko pa je bilo storjenega tudi pri zagotavljanju finančne vzdržnosti. Gospodarstvo EU po mnenju komisije še najbolj ovira pomanjkanje konkurence na nekaterih trgih in pomanjkanje prožnosti na trgu delovne sile.