Bruselj - Evropska komisija je v poročilu o izvajanju lizbonske strategije     v letu 2006 Sloveniji priporočila, naj "naredi nadaljnje     korake za okrepitev reforme pokojninskega sistema", da bi tako     izboljšala dolgoročno vzdržnost svojih javnih financ. Zvišanje starostne     meje za upokojitev na 61 let pri ženskah do leta 2013 in na 63 let za     moške do leta 2008 so v Bruslju namreč ocenili kot "zelo postopni",     finančne spodbude za podaljševanje delovnega življenja pa so po mnenju     komisije šibke.
Komisija Sloveniji sicer priznava, da je     naredila nekatere pomembne korake pri konsolidaciji javnih financ,     predvsem z nedavno davčno reformo, prizadevanji za zmanjševanje javne     porabe in spodbujanjem zmerne rasti plač v javnem in zasebnem sektorju.     Kljub temu v Bruslju opozarjajo, da za zdaj še ni jasno, ali bodo ti     ukrepi zadostovali, da se pokrije izpad proračunskega prihodka kot     posledice znižanja davkov. Komisija ob tem ugotavlja, da v Sloveniji kot     enem izmed možnih ukrepov za povečanje davčnih prihodkov razmišljajo tudi     o morebitnem zvišanju davka na dodano vrednost (DDV) za en ali pol     odstotka.
Priporočljiva je višja zaposljivost starejših
V Bruslju Sloveniji tudi priporočajo, naj poveča stopnjo zaposlenosti     starejših ter hkrati spodbudi premik k bolj prožnim oblikam zaposlovanja.     Stopnja zaposlenosti starejših se je sicer v Sloveniji zvišala z 29     odstotkov leta 2004 na 30,7 odstotka leta 2005, vseeno pa doseganje cilja     35 odstotkov do leta 2008, ki si ga je zastavila Slovenija, ostaja izziv,     je komisija zapisala v poročilu.
Upad dolgoročne     brezposelnosti
Komisija še poudarja, da je hitro     uresničevanje strategije o aktivnem staranju ključno za spodbujanje     starejšega prebivalstva, da namesto upokojitve vztraja na delovnem mestu.     Prožnost trga delovne sile, vključno z odpravo ovir za zaposlovanje     mladih, bi Sloveniji v prihodnje omogočila doseganje višjih stopenj     gospodarske rasti, še menijo v Bruslju. Dolgoročna brezposelnost se je     sicer v Sloveniji s 4,1 odstotka leta 2000 zmanjšala na 3,1 odstotka lani.
Ukinjanje davka na izplačane plače kot spodbuda za delo
Postopno ukinjanje davka na izplačane plače po mnenju komisije znižuje davčno     obremenjenost dela in ustvarja boljše spodbude za delo. Na področju     zaposlovanja komisija Sloveniji priznava, da je začela z obsežno reformo     zaposlovanja, vendar pa opaža, da je sprejemanje novega zakona o delovnih     razmerjih zastalo. V Bruslju še ugotavljajo, da Sloveniji še vedno ni     uspelo sprejeti ukrepov za lažje usklajevanje dela in zasebnega življenja,     čeprav je bilo to napovedano v nacionalnem akcijskem programu za     uresničevanje lizbonske strategije.
1,45 odstotka BDP za     raziskave
V Bruslju tudi menijo, da bi si morala Slovenija     za doseganje ciljev lizbonske strategije - t. j. hitrejše gospodarske     rasti in povečanja števila delovnih mest - postaviti konkretne in     realistične cilje pri pospeševanju vlaganj v raziskave in razvoj.     Lizbonski cilj sicer predvideva vlaganje v višini treh odstotkov bruto     domačega proizvoda (BDP), Slovenija pa je leta 2004 za raziskave namenila     1,45 odstotka BDP.
Slovenija izpolnjuje cilje lizbonske     strategije
Komisija sicer v splošnem ocenjuje, da Slovenija     dobro napreduje pri izpolnjevanju ciljev lizbonske strategije. Kot     "primerne" so v Bruslju ocenili slovenske ukrepe na področju spodbujanja     podjetništva in zmanjševanja administrativnih bremen, čeprav komisija pri     tem ne opaža večjega skrajšanja časa, ki je potreben za ustanovitev     podjetja.
V Bruslju sicer menijo, da je gospodarski položaj v     Sloveniji dober. Gospodarska rast je namreč v preteklem desetletju v     povprečju znašala štiri odstotke letno, pri čemer bo Slovenija v letu 2006     predvidoma dosegla 82 odstotkov povprečnega BDP unije.
    Komisija je sicer danes objavila poročilo o izvajanju lizbonske strategije     tudi za druge članice unije. Glavne ugotovitve poročila so, da je bil     storjen napredek na področju izboljšanja zakonodaje in poslovnega okolja,     veliko pa je bilo storjenega tudi pri zagotavljanju finančne vzdržnosti.     Gospodarstvo EU po mnenju komisije še najbolj ovira pomanjkanje konkurence     na nekaterih trgih in pomanjkanje prožnosti na trgu delovne sile.
    
	
            
                        
    
    
 
				 
						   
					 
        
          
          
                        













 
									
																										
								
												
	
								 
									
																										
								
												
	
								 
									
																										
								
												
	
								