Pokop zdravstvene reforme Cerarjeve vlade

Vlada bi zakon morala potrditi prihodnji teden, a je neusklajen. Ministrica zatorej piše še eno različico.

Objavljeno
02. februar 2018 21.03
Premier Miro Cerar in ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc sta obiskala Porodnišnico Ljubljana in v uporabo predala nov ultrazvočni aparat. Ljubljana, Slovenija 30.novembra 2016. [Kolar Celarc Milojka,Cerar
Milena Zupanič
Milena Zupanič
Ljubljana – Vse kaže, da zdravstvene reforme ne bo. Poglavitni reformni zakon, to je zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ), ni usklajen v koaliciji, čas za usklajevanje se je tako rekoč iztekel. Ministrica za prihodnji teden sicer napoveduje novo različico, a to je le medijski nastop. Časa ni več.

Kar 300 tipkanih strani dolg predlog zakona s 482 členi, ki ga je koaliciji poslala ministrica za zdravje 21. decembra, so v Desusu in SD ocenili precej kritično.

»Zakon ni v redu in nima prihodnosti,« je dejal Tomaž Gantar iz Desusa.

»Glede na časovnico je neizvedljivo, da bi zakon sploh prišel v parlamentarni postopek. Ta zakon je potreben, a ministrica je zamudila. Če bi ga hoteli še uvrstiti na aprilsko redno sejo, bi ga morala vlada potrditi in poslati v parlament prihodnji teden,« pa je pojasnila Bojana Muršič iz SD.

Ministrica za zdravje še premišlja

A to je nemogoče: ministrica je napovedala za prihodnji teden še eno, novo različico zakona. Vlada bi ga sicer lahko še kasneje poslala v parlament po nujnem postopku. Da bi ga obravnavali na nujni seji, je po besedah Muršičeve neprimerno, saj je zakon prezahteven pa tudi razhajanja v koaliciji so prevelika, da bi jih bilo mogoče čez noč uskladiti, menijo tako v SD kot v Desusu.

Ministrica je za pripravo različice zakona, ki je aktualna zdaj, porabila leto dni. Precej časa zakon ni bil usklajen s finančnim ministrstvom; zdaj so njegovi ključni finančni deli usklajeni, ne pa še zakon v celoti; tudi ministrstvo za finance je dalo določene pripombe. Poglavitni del, tristopenjska lestvica glede nove zdravstvene dajatve, ki je zdaj v zakonu, je kompromis med obema ministricama, je povedala Tjaša Baraga Naraločnik iz službe za stike z javnostjo ministrice za finance Mateje Vraničar Erman. Toda Milojka Kolar Celarc je že napovedala vrnitev na sedemstopenjsko lestvico iz prvotne različice, s katero pa se ministrstvo za finance ni strinjalo.

Očala niso pravica, bolnišnica tudi ne

V Desusu jih najbolj moti, da so v zakonu nekatere bistvene stvari nejasne in omogočajo različno interpretacijo, kar je najbolj moteče pri zdravstvenih pravicah. Členi v tem delu so zavajajoči, manj jasni kot sedanja pravila obveznega zavarovanja, ki določajo pravice, tako da je težko ugotoviti, do česa ima zavarovanec pravico in do česa ne, prav tako pa določba, da pravice dokončno določi ZZZS. Velika zmeda je pri medicinskih pripomočkih, pri katerih, denimo, manjkajo očala in kontaktne leče, kar pomeni, da ljudje do očal ne bi imeli pravice. Kako površen je zakon, se kaže v dejstvu, da ne predvideva, da bi imeli ljudje pravico do bolnišničnega zdravljenja, kar je »verjetno le napaka«, piše Desus.

Finančne neusklajenosti

Predlagano financiranje po mnenju Desusa ne zagotavlja dolgoročne finančne vzdržnosti zdravstva. Predlagano zdravstveno doplačilo je davek na davek (nezakonita dvojna obdavčitev), kar je nedopustno. Tudi Desus nasprotuje možnosti ZZZS, da sam poljubno znižuje cene zdravstvenih storitev, kadar nima denarja, nasprotuje tudi predlaganemu preoblikovanju ZZZS; proti temu so tudi v SD.

V SD zavračajo tristopenjsko lestvico zdravstvenih doplačil, saj da je takšna lestvica premalo solidarna in socialna. Ne strinjajo se, da niso več obdavčeni pasivni prihodki (v prejšnji različici so bili). Pripombe imajo tudi v zvezi s košarico pravic; ne soglašajo, denimo, s 60-odstotno boleznino po 12 mesecih bolezni.

Izgubljeni čas za zdravstvo

Vse torej kaže, da finančni temelj zdravstva, kar je bistvo zdravstvene reforme, ne bo spremenjen. Najpomembnejša in najbolj konkretna koalicijska zaveza vlade Mira Cerarja za zdravstvo – odprava ali preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja – ne bo uresničena. Prav tako ne bo upoštevana odločba ustavnega sodišča, da je treba zdravstvene pravice zapisati v zakonu. Podfinanciranost zdravstva tako torej ne bo odpravljena. Izgubljeni čas je že in še bo povzročil vse slabši položaj bolnišnic, ki ne morejo več kupovati nujno potrebne opreme oziroma pridobivati novih prostorov.