Tiskane izdaje
Ljubljana – Komisija vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč predlaga ministrstvu za delo, da zaradi pomanjkanja denarja prouči smiselnost gradnje osrednjega spomenika žrtvam v Ljubljani in ta denar nameni za sondiranje in urejanje prikritih vojnih grobišč.
Komisija ugotavlja, da zaradi različnih razlogov program urejanja prikritih grobišč za leti 2010 in 2011 ni bil uresničen. Zato predlaga, naj se neizvedena dela in načrti uvrstijo v program za naslednji dve leti. Komisija je že na začetku letošnjega leta predlagala novi vladi, naj nadaljuje topografske raziskave, sondiranja, prekope in identifikacijo prikritih grobišč.
Nadaljevali naj bi geodetske izmere in urejanje že sondiranih grobišč. Predlaga, da se nadaljujejo dela v rovu sv. Barbare v Hudi Jami in uredi muzej. Komisija zato predlaga ministrstvu za delo, naj pri pripravi programa varstva vojnih grobišč za naslednji dve leti upošteva programska načela komisije in za navedene prioritete zagotovi potrebna sredstva.
Ministrstvo je sicer načrtovalo, da bo letos dokončalo sanacijo Hude jame, vendar se je zataknilo že pri razpisu. Služba za investicije ne more skleniti pogodbe, ker nima zagotovljenega denarja. Finančna sredstva, ki so bila namenjena za sanacijo Hude jame, so bila ob blokadi proračuna pobrana. Težave so tudi pri izvedbi natečaja za postavitev osrednjega spomenika vsem žrtvam. Komisija se je seznanila tudi z nedokončanim spomenikom na Teharjah, ki bi ga zaradi slabe izdelave morali že popravljati.
Po ocenah bi zaradi zamakanja za popravilo oltarnega dela potrebovali okoli 280.000 evrov. Na Teznem pri Mariboru se del tankovskega jarka ureja mimo vednosti komisije. Zato predlagajo ministrstvu, da v zvezi z ureditvijo Parka spomina na območju pokopališča Dobrava v Mariboru pripravi temeljito poročilo. Prav tako naj pogrebno podjetje Maribor komisijo seznani z načrti nadaljnjega urejanja parkovnega območja ob protitankovem jarku. Očistiti bi namreč morali območje groba, ki sega še nadaljnjih 500 metrov od zdaj urejenega območja.
Predsednik komisije Jože Dežman pričakuje, da bo vlada našla sredstva in se opredelila za nadaljnje urejanje prikritih grobišč, da ne bomo dežela nepokopanih mrtvih. Ni namreč vse odvisno od količine denarja. Predvsem pri topografiji, sondiranju, geodetskih odmerah in osnovnem ažuriranju registra prikritih grobišč vidi možnost delovanja »pro bono«.
Dosedanji izvajalci, raziskovalci in pogrebna podjetja bi lahko pomagali. Tudi občine bi lahko spoznale, da so nepokopane žrtve tudi njihov problem.
